8. marec napoveduje tožbe proti trditvam, ki jih nihče zares ni izrekel

Datum:

Nika Kovač in portal Necenzurirano skupaj napadajo slamnatega moža. V “raziskovalnem inštitutu” (ki ni ne raziskovalni in ne inštitut) trdijo, da v “SDS pravijo, da je Kovačeva osebno odgovorna” za poplave. Nato povedo, da niso in za vir kažejo članek Odlazkovega portala, ki hkrati za dobro mero napada SDS in sugerira, da so oni krivi za poplave. Neverjetna simbioza portala v lasti enega najbolj zloglasnih kapitalistov pri nas in turbo-socialistične omladine. Na podlagi izmišljenih trditev napovedujejo tudi tožbe.

“Zadnjih 10 dni se predvsem ukvarjamo s pomočjo pri poplavah. Na terenu imamo več kot 400 ljudi, na vezi smo s številnimi lokalnimi okolji. Pomagamo. Poskušamo biti uporabni,” začenjajo v 8. marec. Mi pripomnimo, da še nismo videli kakšnega slikovnega dokaza niti poročil s terena o silni pomoči.

“Ko so se pojavili prvi zapisi stranke SDS, da je Nika osebno odgovorna za poplave, smo bili v šoku. Kako je možno, da nekdo naravno katastrofo izkorišča za diskreditacije in laži?  Nika je bila ob tem popolnoma mirna. “Mi delajmo, ne ukvarjajmo se z njimi. Pogovarjajmo se o ljudeh, ki so izgubili vse. Delajmo na terenu. Kasneje pa bomo vse, ki so širili laž, tožili. Fokusirali smo se na delu na terenu. Ustvarili skupnost in bili več kot zlobni napadi. Spodnji članek nam pomeni ogromno. Prikazuje namreč resnično situacijo,” pri čemer navajajo članek zloglasnega Odlazkovega portala Necenzurirano, kjer mož direktorice UKOM kot “neodvisni novinar” brani ulične socialistične aktivistke in s polresnicami in lažmi blati opozicijo, predvsem stranko SDS.

Nika je bila na Norveškem, kjer se trenutno nahaja, najbrž res popolnoma mirna, hkrati pa popolnoma nezadihana in spočita, saj ji lopate v roko res ni bilo treba prijeti.

Znana taktika

“Ulična” taktika levičarskih skrajnežev je znana. Najprej si izmislijo trditev, nato jo napadajo in igrajo žrtev. Nihče ne trdi, da je Kovačeva OSEBNO odgovorna za poplave, saj ji nihče ne pripisuje nadnaravnih sposobnosti. Je pa vsekakor smelo trditi, da je referendum o vodi 2021, ki je bil prepreden z jasnimi lažmi tako inštituta 8. marec kot opozicije, eden od dejavnikov, da smo jo tako slabo odnesli.

Osrednja trditev nasprotnikov te trditve je naslednja: protipoplavna zaščita ne bi bila bistveno boljša, kljub temu da bi novi zakon namenil denar za urejanje vodotokov, in sicer zato, ker taki projekti trajajo dolgo.

Preverjanje dejstev: kaj desnica v resnici pravi?

Nihče ne trdi, da bi od 2021 do 2023 dobili popolno protipoplavno zaščito. Dobili pa bi boljšo zaščito, kot jo imamo DANES. Kot neposredna posledica padca zakona ni bilo mogoče aktivirati 17 milijonov evrov sredstev, ki so rezervirana v Skladu za vode, zato da bi nemudoma nadaljevali s prepotrebnim vzdrževanjem slovenskih vodotokov – tako rek kot potokov. Ob njih se nabira zarast, tudi naplavine, to poslabšuje poplavno varnost, vode zaradi tega poplavljajo. Veliko prejšnjih vlad je to obljubljalo, pa tega ni storilo. Tretja Janševa vlada je to zakonsko uredila.

Na direktoratu za vode trdijo, da bi bilo takšno financiranje od junija 2021 mogoče tudi po interventnem zakonu za okrevanje. Že mogoče – a se to ni zgodilo. Po letu Golobove vlade, ko so bile ocene protipoplavne zaščite že znane. Po zakonu pa bi se ta sredstva začela uporabljati takoj. Od takrat do današnjih poplav sta minili dve leti. V dveh letih bi se vodotoki do neke mere uredili – projekti res trajajo dolgo, a ne večno. V dveh letih bi prišlo do določenega napredka. Seveda nihče ne trdi, da bi bili vodotoki že popolnoma urejeni. Bili pa bi bolj ustrezni, kot so danes.

8. marec torej želi skupaj s tajkunskim portalom dovolj zmešati meglo, da se ljudje ne bodo več spraševali, če je res, da bi bile posledice poplav manjše, če bi bil zakon o vodi sprejet.

I. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

Si je Irena Joveva nastavila ogledalo?

Letele so glave direktorjev, urednikov in novinarjev, a so...

Vlada bi obdavčila tudi tiste, ki nimajo

Pojavljajo se različne predloge za sistemsko financiranje gradnje javnih...