Trenutna opozicija ima sodelovanje z vsemi političnimi akterji vpisano v svoje gene. Slovenska desnica je konec osemdesetih začela kot politika sodelovanja, saj je vedela, da je Slovenija razdeljena. Temu načelu je bila zvesta vso svojo zgodovino. Tudi, ko je bila na oblasti. Spomnimo se partnerstva za razvoj, ko je v času prve Janševe vlade prišlo do sodelovanja Pahorjevih Socialnih demokratov in koalicije. To obdobje je pripeljalo do največjega preboja Slovenije v zgodovini – pridružili smo se EU, dobili smo evro, rast je bila eksplozivna in evropsko primerljivo nadpovprečna. Če bi le levica imela podobne vatle kadar ni na oblasti. Spomnimo se le nagajanja v času pandemije…
SDS je sicer predstavila svoje predloge za sanacijo. “Predloge smo, potem ko smo slišali, kaj je pripravila vlada, bistveno skrčili, saj so tudi vlada sama oz. pristojna ministrstva pripravili nekatere iste predloge. Danes sem predsedniku vlade predal 44 predlogov in priporočil in verjamem, da gredo v isto smer, v katero je vlada krenila vlada z dvojnim pristopom – da se najprej sprejmejo interventni, nujni ukrepi in potem še poseben zakon za obnovo,” in dejal prvak opozicije Janez Janša.
Predsednik SDS @JJansaSDS je na današnjem sestanku s parlamentarnimi strankami predsedniku vlade predal 44 predlogov priporočil. Ključen predlog SDS se nanaša na zagotovitev finančnih virov za odpravo posledic: “Slovenija je v skladu za okrevanje po pandemiji covida-19 dobila… pic.twitter.com/3A7d8RfLqI
— SDS (@strankaSDS) August 18, 2023
Janša je izpostavil predvsem finančne vire za financiranje odprave posledic poplav . “Slovenija je v skladu EU-ja za okrevanje po pandemiji dobila možnost za pridobitev povratnih sredstev, se pravi ugodnih posojil, v vrednosti blizu enega odstotka BDP-ja. Od tega je trenutno nelociranih še 2,8 milijarde evrov, posojila na finančnih trgih so bila tako rekoč zastonj”. Kot je poudaril, so se razmere na finančnih trgih od takrat spremenile in povratna sredstva iz sklada za okrevanje EU-ja so postala atraktivna.
“Vesel sem, da je danes tudi predsednik vlade dejal, da razmišljajo v tej smeri. Se pa mudi, kajti skrajni rok za najavo črpanja teh sredstev je konec tega meseca,” je opozoril predsednik SDS-a. Dodal je, da bo nato ta sredstva treba porabiti do sredine leta 2026. Po njegovih besedah bo tako ključno, da bo vlada pospešila postopke umeščanja v prostor, kar je že napovedala.
Konstruktivna kritika
Vlado je sicer tudi kritiziral, a konstruktivno: “Vlada je prerazporedila znaten del sredstev s t. i. trdih projektov na mehke, se pravi z infrastrukturnih projektov na različne študije. Mislim, da ni čas, da je to zdaj prioriteta, in da je to tudi lahko neki dodaten vir. V naboru ukrepov smo predlagali, da se skrčijo sredstva za t. i. mehke vsebine in se del teh sredstev prerazporedi v obnovo po ujmi,” je predlagal.
Razlika je očitna
Se spomnite kako je opozicija KUL aktivno nagajala v času tretje Janševe vlade? Dvomili so v protikoronske ukrepe, ki so bili enaki po vsem svetu. Udeleževali so se protikoronskih protestov in podpihovali jezo ljudi. Alenka Bratušek je izjavila celo, da si aplikacije Odstrani zdrav ne bo namestila ker jo je strah, da ji sledi takratni notranji minister Aleš Hojs. To pa ni bilo prvič, da je politična levica napela vse moči za miniranje države v času desne vlade. Spomnimo se druge Janševe vlade, ko vlada za preprečitev bankrota ni imela nobene druge možnosti, kot da sprejme ZUJF, ki je rešil javne finance. Takrat so v levi opoziciji skupaj z uličnimi banditi govorili, da gre za napad na revne, čeprav ni bilo nobenega dokaza za kaj takega – na koncu je koalicija Alenke Bratušek ohranila isti ZUJF in ga naredila še fiskalno ostrejšega.
Očitno si takšne opozicije, kot jo imajo leve vlade ne more nadejati nobena desna vlada. Obnašajo se, kot da jih bo za zmeraj – če parafraziramo rednega sodelavca RTV Slovenija – “jebeno več”.
M. I.