Enotno evropsko valuto, ki bi jo v skrajni stranki Levica najraje ukinili, smo v Sloveniji uvedli pred 14 leti. Evro je državljanom EU močno olajšal poslovanje, potovanja in nakupne navade. Po raziskavi, ki jo je opravil Eurostat, je kar 80 odstotkov Evropejcev zadovoljnih z evrom, zadovoljstvo z njim pa vsako leto narašča. Z evrom so najbolj zadovoljne tiste države, ki mejijo na države brez evra, najmanj pa v državah Beneluksa, ki ne mejijo na države, ki evra nimajo (z izjemo morsko povezanega Združenega Kraljestva). Raziskava je tako med drugim tudi jasno pokazala, da ideja nekdanjega kandidata za tehničnega mandatarja Jožeta P. Damijana, kako naj bi bil evro “fašističen”, nima smisla.
Slovenija je evro uvedla kot prva izmed desetih držav, ki so se EU pridružile 1. maja 2004. S 1. januarjem 2007 je tako evro v Sloveniji postal zakonito plačilno sredstvo. Evro kot plačilno sredstvo in valuto uporablja 19 držav EU, njegova uvedba pa prebivalcem poleg trdnejše Unije zagotavlja lažja potovanja, saj valute ni potrebno menjavati, prav tako pa nam omogoča lažjo primerjavo cen v različnih državah. Tisti, ki potujejo denimo na Hrvaško, se te prednosti še predobro zavedajo.
Večina anketirancev (55 odstotkov) v raziskavi, ki jo je opravil Eurostat, verjame, da so potovanja s pomočjo evra cenejša in lažja. Po drugi strani jih 36 odstotkov anketirancev meni nasprotno. Evro pretežno najbolj podpirajo v državah, ki ležijo ob državah, ki upravljajo s svojo valuto, z izjemo otoške države Malte. Najbolj so z evrom zadovoljni prebivalci na Irskem (93 odstotkov), v Sloveniji (90 odstotkov), na Malti (87 odstotkov), Finskem in Slovaškem (86 odstotkov).
Splošno zadovoljstvo z evrom v EU je izjemno visoko, saj evro v povprečju podpira 80 odstotkov držav evroobmočja. Evro podpira vse več ljudi in njegova priljubljenost od leta 2011 vztrajno narašča. Leta 2011 je skupno valuto podpiralo le 66 odstotkov prebivalcev evroobmočja. Vse manj je tudi tistih, ki evra ne podpirajo, denimo leta 2011 evra ni podpiralo 24 odstotkov vprašanih, letos pa je teh le še 14 odstotkov. Z evrom so najmanj zadovoljni v državah, ki ne mejijo na države brez valute evro, med slednjimi so na prvem mestu države Beneluksa.
V primerjavi z oktobrom 2019 so državljani evroobmočja bolj prepričani, da je evro znižal bančne stroške med potovanjem v različnih državah EU. S tem se strinja 45 odstotkov anketirancev, medtem ko 35 odstotkov meni, da evro ni vplival na bančne stroške. 81 odstotkov vprašanih se strinja, da je evro olajšal poslovanje znotraj Evropske unije, medtem pa jih deset odstotkov meni nasprotno. Prav tako jih 84 odstotkov vprašanih meni, da je evro olajšal primerjavo cen in kupovanje v različnih državah (tudi prek spleta), medtem ko jih deset odstotkov meni nasprotno.
Ideja o ukinitvi evra nima nobenega smisla
Ideje o ukinitvi evra so se porajale tudi že v EU. Ena izrazitih pobudnic za ukinitev evra je bila denimo voditeljica skrajne francoske desnice Marine Le Pen. Na nesmotrnost njene usmeritve jo je opozoril François Villeroy de Galhau, ki jo je opozoril, da bi zamenjava valute stala Francijo 30 milijard evrov letno zaradi dražjega zadolževanja. Kljub temu, da sistem evra deluje dobro, pa smo tudi v Sloveniji imeli pobudnike za njegovo ukinitev.
“Evro je mrtev. Bil je velika napaka. Pokopal je evropsko integracijo. Če ne bi imeli evra in nesmiselnih pravil glede fiskalne konsolidacije, bi kriza v EU hitro minila. Evro je treba nadzorovano razpustiti, da bo čim manj negativnih učinkov,” je v intervjuju za tednik Mladina leta 2016 izjavil Jože Pavlič Damijan, nedavni kandidat za mandatarja tehnične vlade leve opozicije. Na svojem blogu pa je zapisal, da je “evro fašističen v svoji prisili implementacije”.
Bi nam opozicija odvzela evro?
Glede Damijana vemo še to, da je pred leti celo predlagal “nadzorovani izstop iz evra”, nasprotoval je udeležbi Madžarov pri graditvi drugega tira, neuspešno pa je tudi kandidiral za guvernerja Banke Slovenije. Znano je tudi, da vidi evro kot “izvirni greh vseh težav EU”, kar je naravnost škandalozno. Nekoliko drugače razmišljajo v Levici, kjer si v prvi vrsti želijo, da bi Evropska unija delovala manj “mačehovsko” in bi na lokalni ravni dovoljevala več odločanja in svobode. V primeru, da večje možnosti za odločanje na lokalni ravni ne bi videli, bi se odločili za uvedbo lastne valute, so pojasnili v svojem programu.
Sara Rančigaj