Leva opozicija je po nizu udarcev v zadnjem letu znova doživela dva zelo boleča poraza. Najprej so pogoreli z ustavno obtožbo predsednika vlade Janeza Janše, nato so doživeli polom na zadnjih protestih.
Državni zbor ne bo obtožil predsednika vlade Janeza Janše pred ustavnim sodiščem, saj tak predlog na parlamentarni seji prejšnji teden ni dobil zadostne podpore. Za predlog ustavne obtožbe, pod katerega so se podpisali poslanci leve opozicije LMŠ, SD, Levica, SAB in štirje prebegli poslanci, je namreč glasovalo 42 poslancev. Za uspeh bi potrebovali najmanj 46 glasov. Znova se je pokazalo, da leva opozicija, zbrana v KUL, dlje od 42 glasov v državnem zboru ne pride. V KUL so tako doživeli politični poraz.
Šest absurdnih očitkov iz KUL
Poslanci leve razdiralne opozicije v Sloveniji so predsedniku vlade nanizali šest očitkov. Prvi je bil, da ni zagotovil zadostnega števila odmerkov cepiva, da uničuje Slovensko tiskovno agencijo, da ne želi imenovati dveh delegiranih državnih tožilcev na tožilstvo EU, da je odgovoren za prepoved referenduma o financiranju Slovenske vojske (tega je prepovedalo ustavno sodišče), da ogroža čisto pitno vodo in da spodbuja nasilje nad ženskami, nestrpnost in sovražni govor. O tem so razpravljali ves dan ter premetavali besede in stavke sem in tja, predsednik vlade Janša, ki je imel tisti dan izredno natrpan delovni urnik, pa je v hram demokracije prišel popoldne.
Janša je v DZ dejal, da je v ustavni obtožbi “toliko absurdnih stvari, da na vse niti nima smisla odgovarjati, tudi se nima smisla prepirati okoli tega”. Na seji je v 45 minutah predstavil stanje v državi. Rekel je, da je glede na število precepljenih proti covidu-19, prebolevnikov in zdajšnje epidemiološko stanje v državi mogoče pričakovati, da je razglasitev epidemije covida-19 do sredine junija zadnja, potem pa bo lahko država prešla v prehodno obdobje, ko bo večina ukrepov odpravljena. Pred sabo vidi leto okrevanja, ki bo hitrejše od povprečja članic Evropske unije.
Janši v bran so stopili v koalicijskih SDS, NSi in SMC, kjer menijo, da očitki v predlogu ustavne obtožbe zoper premierja Janeza Janšo ne vzdržijo in da je namen predlagateljev obtožbe politično obračunavanje. Podporo predlogu so že na začetku odrekli tudi v poslanski skupini SNS. V DeSUS so v stališču poslanske skupine navedli, da gre pri predlogu za populistične poteze, a nato napovedali glasovanje po svoji vesti.
Ob začetku seje so poslanci odločali še o predlogu, da od predsednika republike Boruta Pahorja zahtevajo mnenje o predlogu ustavne obtožbe. Sklepa niso izglasovali, podprlo ga je le 36 poslancev, 48 pa jih je bilo proti.
Obtožbe brez teže in brez argumentov
Danijel Krivec, vodja poslanske skupine SDS, je ob ustavni obtožbi dejal, da so se stranke SD, LMŠ, SAB in Levica odločile za še enega v vrsti nekonstruktivnih dejanj. V SDS že ves čas spodbujajo in ponujajo sodelovanje vsem političnim strankam, saj je le vključujoča politika tista, ki prinaša uspeh. Poudaril je, da ustavna obtožba ne more biti orodje za destabilizacijo vlade, boj za oblast in ustvarjanje politične krize, kar je bil v konkretnem primeru edini namen strank leve opozicije.
Še druga rešilna bilka splavala po vodi
Ko ustavna obtožba ni uspela, so v levi opoziciji vse stavili na petkove neprijavljene in nezakonite proteste pod taktirko Jaše Jenulla, sina vrhovnega državnega tožilca Hinka Jenulla, čigar odtisi so bili doslej zaznani pri večini politično-tožilskih afer zoper Janšo.
Levi opoziciji, sindikatom in stalnemu režiserju protestov Jaši Jenullu je v Ljubljano uspelo privabiti več tisoč somišljenikov, pri tem pa so jim pomagali tudi mediji, predvsem javna servisa Slovenska tiskovna agencija (STA) in RTV Slovenija. Glede na to, naj bi šlo po navedbah STA za “vseslovensko vstajo”, se ne čudimo, da je bila v javnosti deležna kritike zaradi delanja propagande, ki je daleč od profesionalnega novinarstva. Zanimivo je, da večina protestnikov pri sebi ni imela slovenskih zastav. Te je bilo namreč opaziti le tu in tam. Opazne pa so bile jugoslovanske zastave z rdečo zvezo, zato se je tega shoda prijel vzdevek protislovenski shod. Vprašanje je seveda, za kakšne čase se v opozicijski levici in sindikatih sploh bojujejo.
Neprofesionalni STA in RTVS
Na protestu, ki je potekal kljub epidemiji, na srečo ni prišlo do večjih izgredov, kakršnim smo bili priča novembra lani. Jenull je sicer govoril o 40. 000 udeležencih, kar so pričakovano povzemali tudi njihovi mediji, kmalu pa se je z različnimi dokaznimi fotografijami izkazalo, da udeležencev ni bilo več kot okoli 10 tisoč.
Dodajmo še, da je STA, ki je podpirala proteste, poudarjala, da so se protestniki zbrali z namenom vseslovenske vstaje za predčasne volitve. Mnogi, med drugimi urednik portala Siol Peter Jančič pa se je vprašal, ali gre pri tem sploh še za novinarstvo ali dejansko za propagando. RTV Slovenija, ki smo jo primorana financirati vsa slovenska gospodinjstva, pa je šla celo tako daleč, da je delila objavo, v kateri je Jenull pozval, da bi morali vse vladajoče politike poslati na Goli otok.
Primitivizem sindikata SVIZ
Med aktivnimi organizatorji petkovega nezakonitega shoda je bil tudi SVIZ, ki ga vodi Branimir Štrukelj. Izpostavljali so se z zahtevo po predčasnih volitvah. Ko jim je na Twitterju oporekal Davorin Kopše, so se v SVIZ spravili tudi nanj. Kopše je zapisal, da želi SVIZ z novimi volitvami ustaviti rast plač in pokojnin, Štrukljev SVIZ pa mu je odgovoril: “Davorin, take a walk.” Kar pomeni “sprehodi se”.
SVIZ ni mogel iti niže. “G. Davorin je invalid. Tole gre predaleč,” je bil kritičen politolog Miro Haček. Številni so od SVIZ pričakovali opravičilo. Zaman. Njihov tvit je všečkal in podprl tudi Jernej Štromajer (SD) in državni sekretar na ministrstvu za šolstvo v času, ko ga je vodil Jernej Pikalo.
“Revni sindikalisti in kulturniki”
Protest so med drugim podprli privilegirana sindikalistka z domnevno minimalno plačo Tea Jarc (znana po turističnih popotovanjih v drage destinacije), predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, ki se očitno v nasprotju z načeli sindikata tokrat bori za nižje plače, pridružil se ji je tudi Branimir Štrukelj (Sindikat vzgoje in izobraževanja, SVIZ). Za slednja je poslanka Anja Bah Žibert na družbenih omrežjih zapisala, da mesečno prejmeta 8.600 oziroma 5.600 evrov plače, dodatno sta nagrajena kot državna svetnika, Štrukelj pa še kot član v več nadzornih odborih. Govorci so bili še pesnik Dejan Koban in igralec Andrej Rozman Roza ter predsedniki nekaterih drugih sindikatov. Pri programu so jim pomagali tudi številni glasbeniki, denimo Jadranka Juras in Zlatko, ki je predsedniku države Borutu Pahorju znova pokazal sredinec. Po napovedi in podpori protestov s strani Levice, SD in LMŠ pa je bilo mogoče videti le Marjana Šarca in Janija Möderndorferja, prestopnika iz stranke v stranko, trenutno je član LMŠ.
Vida Kocjan