Inštitut 8. marec je po več kot treh letih umaknil tožbo proti nekdanjemu notranjemu ministru Alešu Hojsu zaradi domnevne okrnitve ugleda. Razlog? Direktorica Nika Kovač zaradi dodatnih službenih obveznosti dlje ostaja v ZDA in se ne more udeležiti obravnave na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Njihov zapis je izzval val posmeha.
Odločitev, da je “pomembneje, da Nika opravi svoje službene obveznosti” v ZDA kot sodna obravnava, ki so jo sami sprožili, je hitro izzvala posmeh, na družbenem omrežju X pa se je odzval tudi Aleš Hojs.
“Leta 2023 so Nika Kovač in Inštitut 8. marec vložili tožbo proti meni, v kateri so zahtevali odškodnino, saj so trdili, da sem jih obrekoval in škodoval. Po več kot treh letih so spoznali, da so moji argumenti o zavajanju in manipuliranju glede referenduma o pitni vodi resnični. Tožbo so umaknili,” je zapisal.
Marca 2023 je @nikakolac @8Marec zoper mene vložil tožbo,z zahtevo po plačilu odškodnine, češ,da sem jih blatil in prizadel.Po več kot treh letih so spoznali, da so bili moji argumenti o tem,da so na referendumu o pitni vodi zavajali in manipulirali, dejstvo. Tožbo so umaknili. https://t.co/HyzuAIEVpP
— Aleš Hojs (@aleshojs) November 3, 2026
Tožbo je inštitut vložil v začetku leta 2023, v času vlade Janeza Janše. Zahteval je 3000 evrov odškodnine zaradi Hojsovih zapisov na omrežju X, v katerih je referendum o noveli zakona o vodah – pri katerem so sodelovale številne civilnodružbene organizacije, vključno z Inštitutom 8. marec – povezal s pomanjkanjem vode za gašenje požarov na Krasu. Inštitut je trdil, da so bili takšni očitki lažni in škodljivi ter da so bili v tistem obdobju pogosto tarča žaljivih zapisov.
Odločitev, da je “pomembneje, da Nika opravi svoje službene obveznosti” v ZDA kot sodna obravnava, ki so jo sami sprožili, postavlja pod vprašaj resnost, s katero so leta 2023 predstavili primer, zato so vse kritike utemeljene. Tožbo so namreč vložili z visokim moralnim tonom (preprečevanje blatenja nevladnikov), nato pa jo po treh letih in tik pred obravnavo opustil zaradi zasebne oz. organizacijske poti v tujino. Ob tem hkrati mobilizira za referendumsko kampanjo doma. Več kot očitno je, da gre za t.i. “estrado”, kot je to izpostavil politični analitik Miran Videtič.
Slednji je njihov zapis označil za “estrado” in “dobesedno balkanske štose”, ki jih želijo ljudem prodajati. Primerjal ga je s promocijsko “fabriko” Aleksandra Vučića in dejal, da ne čudi, da ga je ustvaril isti krog kot ameriški Demokrati. Dodajal je oznako #bleferka.
Inštitut 8. marec je bil ključni akter kampanje proti noveli Zakona o vodah (ZV-1G). Referendum so predstavljali kot “zaščito pitne vode” in boj proti pozidavi/privatizaciji priobalnega pasu in vodnih virov, medtem, ko se pri gradnji kanala C0, ki bi ga ljubljanski župan Zoran Janković speljal skozi vodonosnik čiste pitne vode niso oglasili niti enkrat. Podobni vzorci “manipulacij” (pretirane trditve, čustveni alarmizem in mobilizacija prek strahu) se stalno pojavljajo tudi v kasnejših kampanjah inštituta (npr. o domnevnem dogovoru z izraelskim Dream Security in podatki državljanov, ki jih je vlada zanikala, ali o intervencijskem zakonu).
A.H.