Podobnosti s časom, ki je “rodil” rusko revolucijo, na moč spominjajo na zdajšnjo situacijo, zato ni trenutek za udobje, je prepričan Adrian Wooldridge.
Kolumnist Adrian Wooldridge opozarja, da je v tem času vse preveč nesrečnih stoletnic. Med drugim smo pred tremi leti praznovali izbruh prve svetovne vojne, ki je uničila liberalni red. Leta 2016 smo praznovali stoletnico bitke na Somi, ki velja za enega najbolj krvavih spopadov v vojaški zgodovini. In leta 2017 bo 100 let, odkar je Lenin prevzel oblast v Rusiji. Leninov puč je pripeljal do nasledstva tragedij: dvig Stalina na oblast, smrt več kot 20 milijonov ljudi kot posledico kolektivizacije kmetijstva in prisilne industrializacije, pa tudi kot odziv na komunizem, vzpon Hitlerja, Mussolinija in Franca.
Da se tragedija ne bi več ponovila
Od umirajočih dni druge svetovne vojne dalje je zahodna politika namenjena zagotavljanju, da se težave, povzročene s strani različnih avtoritet, tako z leve kot z desne, ne bodo več ponovile. Wooldridge piše, da so zavezniki ustvarili trojico globalnih institucij – Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada in Združenih narodov, ki naj bi stabilizirala svetovno gospodarstvo in preprečevala spore. Večina držav je tudi zgradila ali ojačala socialno politiko za zagotavljanje varnostne mreže. Medtem je Amerika vodila politiko zadolževanja, ki je prva omejila širitev Sovjetske zveze, nato pa pripeljala do njenega propada.
Se zlata doba res bliža h koncu?
Vendar pa Wooldridge verjame, da se ta zlata doba bliža h koncu, za kar naj bi bil med drugim kriv tudi Vladimir Putin, saj s strahovlado predseduje svoji državi, kjer ljudi pesti revščina. Poleg tega je v krizi tudi svetovno gospodarstvo, upočasnila se je rast produktivnosti, in razen v primeru, ko bi se to spremenilo, bo politika neizogibno postala borba za razdelitev pogače.
M. S.