“A to bodo zdaj do onemoglosti iz petnih žil iskali nekaj, česar ni?” se je poslanka SDS Alenka Helbl odzvala na novico, da bo KPK za mnenje v zadevi Jaklič zaprosil pravosodno ministrstvo. Vse kaže, da je sodnik Jaklič moteč element za vlado, ki pravosodje očividno dojema kot svoj podaljšek. Zato ni presenetljivo, da se je oglasila tudi “moralna” Klakočar Zupančičeva, ki je Jakliča pozvala k odstopu.
Ustavni sodnik Klemen Jaklič je že dolgo trn v peti tranzicijske levice in vlade Roberta Goloba. Zunanji opazovalec ima občutek, da je Ustavno sodišče RS namenjeno predvsem potrjevanju želja vladajoče politične garniture in zakulisja. Takšen primer je bilo glasovanje v DZ-ju o dopustnosti referenduma o družinskem zakoniku. Prepoved referenduma v zadevi, je konec leta 2022 podprlo 45 poslancev, proti pa jih je glasovalo 27 (več).
Ustavno sodišče kot pomožna roka Golobove vlade
Zadeva je nato romala na Ustavno sodišče, ki pa je ravnalo v nasprotju s svojo dosedanjo prakso – ta je, da se referendum o dotični zadevi omogoči. S tem je US prikimalo vladajoči politiki. Edini ustavni sodnik, ki je tedaj nasprotoval, je bil Rok Svetlič (še en osamljen “moteči element” na US), ki je podal odklonilno ločeno mnenje. Spomnimo, da je tako leta 2011, kot tudi leta 2015 Ustavno sodišče dovolilo referendum o noveli zakona o družinskem zakoniku.

Jaklič je strokovno znanje pridobival na Harvardu in Oxfordu
Spomnimo, da Jaklič ni kdorkoli, ampak je svojo pravno izobrazbo pridobil na univerzah Harvard in Oxford, s čimer daleč presega številne domače pravne strokovnjake, tudi na Ustavnem sodišču. V preteklosti smo se že spraševali o strokovnih kompetencah posameznih sodnikov, najbolj razvpit primer pa je bil biser partijskega krivosodja – Branko Masleša. Pa bo res držala izjava uglednega pravnika Boštjana M. Zupančiča, da gre v nekaterih primerih za “pravne bolničarje in medicinske sestre”.
Spornega lastništva US Roka Čeferina vladajoči ne problematizirajo
Vrh tega nekateri ustavni sodniki v trenutni sestavi ne zbujajo videza nepristranskosti. Spomnimo, da je ustavna sodnica Katja Šugman Stubbs kot aktivistka sodelovala v referendumski kampanji na strani LGBTQIA+ aktivistov (več). Spomnimo še, da dr. Neža Kogovšek Šalamon navedena kot raziskovalka aktivističnega Mirovnega inštituta, ki je nastal z blagoslovom finančnega špekulanta Georgea Sorosa (več). Gre za inštitut, ki se napaja iz javnih sredstev, njegovo poslanstvo pa je širjenje levičarske propagande (več). Spomnimo še na domnevno sporno solastništvo odvetniške pisarne Čeferin s strani ustavnega sodnika Roka Čeferina, česar pa vladajoči ne problematizirajo (več).
“Moralna” Klakočarjeva naj kar sama odstopi
Po zadnjih navedbah STA, “bo KPK po prejetem dopisu mandatno-volilne komisije DZ, v katerem je ta prijavo o sumu nezdružljivosti funkcij ustavnega sodnika Klemna Jakliča vrnila KPK, za mnenje zaprosila pripravljavca zakonodaje – pravosodno ministrstvo. Ob tem KPK zavrača namige, da beži od odgovornosti, in opozarja na neustrezno ureditev področja nezdružljivosti funkcij.” V zadevo se je vmešala tudi predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, ki je prepričana, da je za primer pristojna prav KPK, in da parlament kot politični organ ne more odločati o strokovnem vprašanju.
Klakočar Zupančič: “Kar ugotavljam v zadevi Jaklič, je, da ni poguma, da se jasno pove.” Dodala je še, da jo skrbi stanje pravne države, če ustavnim sodnikom ni jasno, da sicer dovoljenih dejavnosti, ne morejo opravljati kot samostojni podjetniki. Po njenem bi bilo moralno in etično, da bi Jaklič odstopil z mesta ustavnega sodnika. Ko smo že pri morali in etiki: spomnimo, kako je Klakočar Zupančičeva potovala na dunajski novoletni koncert na državne stroške in se glede vsebine svojega obiska v avstrijski prestolnici večkrat debelo zlagala (več). Lahko bi dala dober zgled in odstopila kar sama.
Domen Mezeg