Svet SDS je na nedavni seji sprejel resolucijo o pogojih za zagotovitev poštenih in demokratičnih volitev, s katero med drugim zahtevajo vnovično vzpostavitev ukinjenih volišč in sprotno štetje glasov na predčasnem glasovanju. Dokončno so potrdili tudi listo kandidatov za evropske volitve, pri čemer je šlo le za formalnost.
Svet stranke je kandidatno listo stranke za junijske evropske volitve potrdil že 17. februarja, ko so odločili, da bodo tudi tokrat stavili na evropskem političnem parketu izkušeni kader. Za nosilko liste so določili sedanjo evropsko poslanko Romano Tomc (SDS/EPP), drugo mesto na listi pa dodelili njenemu bruseljskemu kolegu, evropskemu poslancu Milanu Zveru (SDS/EPP). Sprememb in presenečenj na kandidatni listi po svetu stranke ni bilo. Zveru sledijo Aleš Hojs, Franc Breznik, Branko Grims, Franc Kangler, Alenka Forte, Karin Planinšek in Zala Tomašič.
SDS: Vzpostavite ukinjena volišča
Na seji sveta SDS so člani soglasno sprejeli tudi Resolucijo o pogojih za zagotovitev poštenih in demokratičnih volitev v Republiki Sloveniji. “Gre predvsem za stvari, ki so vezane na samo tehniko, na izvedbo volitev,” je po seji sveta v izjavi za medije dejal predsednik SDS Janez Janša. Kot izhaja iz besedila resolucije, svet SDS zahteva, da okrajne volilne komisije znova vzpostavijo volišča v krajih, kjer so bila po letu 2011 ukinjena. Kot ugotavljajo, gre za 402 volišči, predvsem na podeželju, kjer je dostopnost do volišč že po naravi slabša kot v urbanih naseljih, ter da so ukinjali volišča celo v tistih volilnih okrajih, kjer je bila volilna udeležba pod povprečjem. Ob tem so zapisali, da je bilo največ, kar 28 volišč od 69, ukinjenih v volilnem okraju Šmarje pri Jelšah 7. volilne enote, kjer je posledično danes volilna udeležba najnižja v državi. Navajajo še, da so se volišča ukinjala predvsem v tistih volilnih okrajih, kjer SDS dosega dobre rezultate. “Zato se je diskriminacija volivcev slovenskega podeželja nedopustno povečala, kar pomembno vpliva na volilno udeležbo in posledično na volilne izide volitev v državni zbor, volitve predsednika republike in volitve poslancev evropskega parlamenta iz Slovenije ter na referendumih,” so jasni v omenjeni resoluciji. “Zahtevamo, da se pri predčasnih volitvah spoštuje zakon o volitvah v DZ, ki določa, da je na predčasnih volitvah v vsakem volilnem okraju eno volilno mesto,” je dodal Janša.
Za sprotno štetje glasov
Zahtevajo tudi, da Državna volilna komisija (DVK) okrajnim volilnim komisijam odredi sprotno štetje glasov na predčasnem glasovanju in sestavo delnega zapisnika za vsak dan predčasnega glasovanja posebej. Ugotavljajo namreč, da število volivcev, ki glasujejo predčasno, večinoma presega 10 odstotkov volilne udeležbe, njihove glasovnice pa se preštevajo na volilno nedeljo, šele po nekaj dneh torej. “Te glasovnice pa so potem nepreštete, tako ali drugače varovane ali pa zaklenjene v nekih pisarnah ali pa v nekih kleteh, brez resnega nadzora,” je dejal Janša. “Včasih to ni bilo pomembno, ko se je sprejemala ustavna zakonodaja, je bila udeležba na predčasnih volitvah zelo majhna, v zadnjih mandatih pa je na predčasna volišča prišlo praviloma več kot 100.000 ljudi, kar je pač količina volivcev, ki lahko dodobra odloči volitve,” meni Janša. To je v pristojnosti DVK, saj v zakonu štetje predčasno oddanih glasovnic ni opredeljeno, pravi. “Pričakujemo od DVK, da bo ta problem resno obravnavala in upoštevala to zahtevo resolucije,” je dodal. V omenjeni resoluciji ob tem ugotavljajo, da je neodvisen nadzor nad glasovnicami s predčasnih volitev še posebej vprašljiv na voliščih v Ljubljani, kjer je volilna udeležba na predčasnih volitvah najvišja in kjer se predčasno glasovanje in hranjenje nepreštetih glasovnic za 11 volilnih okrajev opravlja samo na enem mestu. Po ugotovitvah SDS pa tudi “nimajo volivci vsi pravice predčasno glasovati na območju svojega volilnega okraja, kot določa 69. člen Zakona o volitvah v državni zbor (primer: Ljubljana, Velenje). Slednje otežuje predčasno glasovanje predvsem starejšim in gibalno oviranim osebam.Zato je še posebej nedopustno, da so bile vse dosedanje zahteve SDS po sprotnem dnevnem štetju glasovnic ter strožjem nadzoru in varovanju dosledno zavrnjene,” je zapisano v omenjeni resoluciji.
DVK naj objavi podatke
Med zahtevami je tudi, naj DVK nemudoma javno objavi podatke o avtorstvu oziroma lastništvu računalniškega programa, ki se uporablja za beleženje in seštevanje glasov oziroma rezultatov s posameznih volišč in za izračun mandatov, ter imena odgovornih oseb za vzdrževanje in administriranje programa. DVK naj tudi omogoči neodvisno zunanjo revizijo tega programa, ki mora biti opravljena najkasneje do 20. maja 2024 in javno objavljena. “Na ta potencialni problem smo postali pozorni predlanskim, ko je DVK objavila mandate za poslance posamičnih list, za katere se je kasneje izkazalo, da teh mandatov niso dobili,” je pojasnil Janša. Med drugim ugotavljajo še, da v volilnem procesu ni vgrajenega instrumenta, ki bi omogočal predstavnikom predvsem manjših list, ki sodelujejo na volitvah, vpogled v delovanje omenjenega računalniškega programa. SDS kot močna stranka s svojimi predstavniki v veliki meri nadzoruje volitve, pravi Janša, “zato glede tega ne izražamo kakšnega velikega suma”. Menijo pa, da obstaja teoretična možnost manipulacij v smislu računalniškega dodajanja ali odvzema glasov strankam, ki so tik pod ali tik nad pragom za izvolitev. “Mi ne trdimo, da se to dogaja, trdimo pa, da obstaja možnost, da bi se to dogajalo, ker nad tem delom volilne tehnologije ni nadzora,« je dejal Janša. V omenjeni resoluciji še opozarjajo, da »je bilo v dosedanjih sodnih postopkih v več državah ugotovljeno, da so bili njihovi računalniški programi za podporo volitvam prirejeni tako, da so potvarjali volilne rezultate”. Zaradi vsega naštetega “se v slovenski javnosti povečuje število volivcev, ki javno izražajo dvom o 100-odstotni korektnosti računalniškega programa Državne volilne komisije in ravnanja z njim”.
Poziv odgovornim, naj ukrepajo
“S ciljem transparentnih volilnih procesov in doseganja najvišje stopnje zaupanja v volilne postopke je treba sprejeti vse potrebne ukrepe na ravni volilnih organov in po potrebi tudi zakonodajalca, ki bodo te dvome odpravili,” so prepričani v SDS in resoluciji pozvali odgovorne k ukrepanju. Svet SDS zato poziva člane DVK in volilnih komisij, ki so bili v te organe predlagani s strani SDS, in poslansko skupino SDS, da sprožijo postopke za uresničitev zahtev iz te resolucije. Poslance SDS v DZ, ki sodelujejo v delegaciji za Parlamentarno skupščino Sveta Evrope, pristojne organe za spremljanje in nadzor volitev Sveta Evrope in evropske poslance SDS pa pozivajo, naj o pomanjkljivostih pri izvedbi in nadzoru volitev v Sloveniji ter o zahtevah resolucije obvestijo Svet Evrope in pristojne institucije EU.
Na podlagi podane utemeljitve in s ciljem polnega in enakega dostopa do volilne pravice iz 43. člena Ustave RS ob upoštevanju načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS Svet Slovenske demokratske stranke zahteva, da
- okrajne volilne komisije znova vzpostavijo volišča v krajih, kjer so bila od leta 2011 dalje ukinjena;
- državna volilna komisija odredi okrajnim volilnim komisijam sprotno štetje glasov na predčasnem glasovanju ter sestavo delnega zapisnika za vsak dan predčasnega glasovanja posebej. Lahko se tudi določi, da se vsebine delnega zapisnika ne objavi;
- državna volilna komisija nemudoma javno objavi podatke o avtorstvu oziroma lastništvu računalniškega programa, ki se uporablja za beleženje in seštevanje glasov oziroma rezultatov s posameznih volišč in za izračun mandatov, ter imena odgovornih oseb za vzdrževanje in administriranje programa;
- državna volilna komisija omogoči neodvisno zunanjo revizijo računalniškega programa, ki se uporablja za beleženje in seštevanje glasov oziroma rezultatov s posameznih volišč in za izračun mandatov, ki mora biti opravljena najkasneje do 20. 5. 2024 in javno objavljena.
Petra Janša
