V Novi generaciji Slovenske ljudske stranke (SLS) zaskrbljeno opazujejo, da se po treh mesecih od izteka roka za implementacijo arbitražnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ni zgodilo še nič, in se sprašujejo, ali bo do implementacije sporazuma sploh prišlo. Zato apelirajo na Evropsko komisijo, da zoper Republiko Hrvaško sproži 7. člen lizbonske pogodbe zaradi nespoštovanja evropskega in mednarodnega prava, ter ji odvzame glasovalne pravice na ravni EU.
V Novi generaciji so že od samega začetka nasprotovali arbitražnemu sporazumu, ker so bile izhodiščne točke mejnega spora arbitraže veliko bolj v korist Republike Hrvaške. Jaka Debeljak, podpredsednik Nove generacije SLS, pri tem opozarja, da smo v preteklih tednih lahko opazili dvoličnost Evropske komisije, ki naj bi odrekla podporo Sloveniji v zvezi s tožbo proti Republiki Hrvaški zaradi nespoštovanja evropskega pravnega reda.
Hrvaška bi morala ostati brez glasovalne pravice v EU
Podpredsednik glavnega odbora Alexander Crowther je poudaril, da je Republika Hrvaška junija 2012 podpisala pristopno pogodbo k Evropski uniji. Pristopno pogodbo so do marca 2013 ratificirali vsi državni parlamenti držav članic Evropske unije, soglasje so podale tudi druge države, kot sta Norveška in Islandija. Eden izmed ključnih temeljev oz. pogojev za vključitev Hrvaške v Evropsko unijo je implementacija arbitražne razsodbe z Republiko Slovenijo. “Ta pogoj sta Hrvaška in EU sprejeli na bilateralni ravni. S tem se je Hrvaška zavezala k spoštovanju arbitražnega sporazuma. Hrvaška s kršenjem temeljnega evropskega prava v zvezi s pristopom pravzaprav ne izpolnjuje osnovnih pogojev za članstvo v Evropski uniji. Nekateri ugledni strokovnjaki na področju mednarodnega prava menijo, da bi nespoštovanje arbitražnega sporazuma vodilo k t. i. ‘Croexitu’.”
Zato v Novi generaciji SLS apelirajo na Evropsko komisijo, da zoper Republiko Hrvaško sproži 7. člen lizbonske pogodbe, ki začasno vzame državi, ki ne spoštuje temeljnega pravnega reda EU, pravico do glasovanja na ravni Evropske unije. Ravno tako velja omeniti, da ima Hrvaška nerazrešene mejne spore z vsemi svojimi sosedami, ki niso članice Evropske unije. S tem je jasno, da Republika Hrvaška še ni zrela za članstvo v Evropski uniji, ki kot inštitucija sama stremi k spoštovanju prava na najvišji ravni.
C. Š.