Poslanci so danes v državnem zboru obravnavali predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb, ki bi v primeru razsodbe evropskega sodišča slovenskim davkoplačevalcem prihranil milijone. Zakon je naletel na podporo tako pri SDS kot SD, medtem ko drugi dve stranki v propadli koaliciji, SMC in DeSUS, še ne vesta, kaj si mislita o zakonu, ki bi lahko pomagal več tisoč ljudem.
Trenutni zakon o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju iz leta 2007 je po poročanju STA botroval nastanku nadvse tragičnih primerov, zaradi določb o prenosu obveznosti izbrisanih družb na družabnike.
Poslanec SDS, mag. Marko Pogačnik, je povedal, da so “predlagane spremembe, to je prekinitev postopkov proti družbenikom izbrisanih družb, ustrezne. Gre zgolj za začasni manever do dokončne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.”
Trenutno odloča Evropsko sodišče za človekove pravice
Ljudje, ki so v delniške družbe vložili svoje lastniške certifikate, so po njihovem izbrisu postali odgovorni celo za obveznosti teh družb. Enako se je zgodilo delavcem, ki so ob upokojitvi dobili delnice, po izbrisu pa so bili prisiljeni prevzeti breme izbrisane delniške družbe.
Sodišče v Strassbourgu trenutno razsoja o pravičnosti trenutnega zakona iz leta 2007. Iz tega razloga preseneča stališče vlade, ki je že “v prvem branju takoj podala odklonilno mnenje proti predlaganim spremembam,” je opozoril Pogačnik. “V primeru pozitivne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu slovensko državo lahko doletijo velike odškodninske tožbe.”
Predlog te spremembe zakona ter začasna zaustavitev postopkov ne bo vplivala na odločitev evropskega sodišča v Strasbourgu, medtem ko lahko začasna prekinitev izvajanja trenutnega zakona prepreči “tudi tiste najbolj tragične dogodke,” je povedal Pogačnik. Ob tem velja dodati, da sprejetje zakona ne bi imelo slabih strani, saj se izvajanje starega zakona samo zamrzne.
Vlada predlogu nasprotuje
To pa pomeni, da če evropsko sodišče ugotovi kršitve, bo ta novi zakon direktno pripomogel k zmanjšanju škode oškodovancem. V primeru, da kršitve ni bilo, pa bodo upniki lahko nadaljevali z “izvršbami zaradi poplačila svojih terjatev”.
Temu je nasprotovala državna sekretarka na ministrstvu za finance Miranda Groff Ferjančič, ki meni, da bi se s tem “poseglo v pridobljene in pričakovane pravice upnikov, s tem pa tudi v pravico do sodnega varstva in pravico do zasebne lastnine”.
Zakon so za nadaljnjo obravnavo podprli v vrstah SDS in SD, medtem ko v SMC in DeSUS nimajo enotnega mnenja.
Ivan Šokić