Ameriške sile so v zavezništvu z Veliko Britanijo in Francijo napadle cilje v Siriji; po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so bili napadi usmerjeni na cilje, ki so povezani z proizvodnjo kemičnega orožja. Ameriški obrambni minister Jim Mattis je napade opisal kot hujše od tistih, ki so bili sproženi leta 2017, in dodal, da zaenkrat nadaljnji napadi niso načrtovani.
Po besedah Mattisa gre za zdaj za enkratno dejanje, s katerim so želeli poslati močno sporočilo, ob tem pa je dodal, da nadaljnji napadi na režim sirskega predsednika Bašarja Al Asada niso izključeni, saj je od njega odvisno, ali se bo odločil za prenehanje uporabe kemičnega orožja ali ne.
Uporabljenega dvakrat več orožja
V primerjavi z napadi aprila lani je bilo tokrat uporabljenega dvakrat več orožja, saj so s tokratnim napadom želeli uničiti raziskovalne in produkcijske zmogljivosti kemičnega orožja sirskega režima. Med cilji so se po navedbah Russia Today znašli raziskovalni center v Damasku in par kemičnih skladišč v mestu Homs, severno od sirske prestolnice. “V napadih smo bili zelo natančni in sorazmerni,” je dejal Mattis.
Mattis je izpostavil, da so se v napadih izogibali civilnim žrtvam, po besedah generala Josepha Dunforda se je Pentagon odločil za specifično identifikacijo ciljev z namenom, da bi se izognili vpletenosti ruskih sil. Ob tem je dodal, da cilji niso bili izbrani v usklajevanju z Moskvo.
Rusija napade obsoja
Po navedbah sirskih vladnih virov je bilo s strani ameriških sil in evropskih partnerjev izstreljenih 30 raket, pri tem pa je sirskim silam uspelo ubraniti tretjino. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zakharova je obsodila napad in dejala: “Najprej so bili državljani Sirije podvrženi arabski pomladi, nato Islamski državi, sedaj pa pametnim ameriškim raketam.” Po besedah Zakharove je bil napad izveden na prestolnico suverene države, ki si več let prizadeva za preživetje pod grožnjo terorja, s tem pa so Siriji odvzeli priložnost za mirno prihodnost. Prav tako je Američane in mainstream medije obtožila spodbujanja k napadu.
Nato izrazil podporo
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je že izrazil podporo napadom na Sirijo, saj bodo ti zmanjšali sposobnost režima za napadanje prebivalcev Sirije s kemičnim orožjem. Podporo sta po navedbah STA izrazili tudi Kanada in Japonska, medtem ko je Turčija podala prepričanje, da se ji napadi ne zdijo ustrezen odgovor.
Gre za opozorilni napad, ki je pravzaprav upravičen
“Vsaka agresija kot taka ni zaželena, je pa res, da nekateri na tem svetu razumejo edino tak način ukrepanja. Sirski voditelj Bašar Al Asad je gotovo eden takih, zato je potrebno to intervencijo razumeti kot izrazito preventivno, da se njemu in ruskemu predsedniku Putinu da dovolj jasen signal,” je prepričan nekdanji obrambni minister Aleš Hojs. To, kar si po besedah Hojsa dovolijo v zadnjem času, vključno s kemičnimi napadi, predstavlja tako veliko agresijo zoper človeštvo, da je ta opozorilni napad pravzaprav upravičen.
Moskva po zadnjih podatkih najostreje obsoja napad na sirski režim in zahteva sklic izredne seje Varnostnega sveta Združenih narodov.
Več sledi…