Z nekdanjim ministrom za infrastrukturo in prostor ter predsednikom Odbora za infrastrukturo in prostor pri Strokovnem svetu SDS Zvonetom Černačem smo se pogovarjali o aktualnem političnem dogajanju in področju, ki ga pokriva v okviru stranke. Odbor za infrastrukturo in prostor se ukvarja s prometom, prometno infrastrukturo in posegi v prostor. Pod Černačevim vodstvom je pripravil program zavez in usmeritev za mandatno obdobje 2018 do 2022. Černač: “Področje prometa in infrastrukture predstavlja eno od pomembnejših področij in izziv za vsako vlado. Od pravilnega in dolgoročnega načrtovanja ter gospodarne rabe sredstev je odvisen razvoj celotne države. /…/ Pri tem je prostorska politika ključnega pomena. Umeščanje infrastrukturnih projektov državnega pomena v prostor, ki traja pet ali več let, predstavlja glavno oviro hitrejšemu razvoju in ohranitvi prednosti, ki jo ima naša država zaradi svoje naravne lege. Na teh ugotovitvah temeljijo ključni programski poudarki in usmeritve našega programa.”
Gospod Černač, kako komentirate nedavno odločitev predsednika SMC Mira Cerarja, da predčasno odstopi z mesta predsednika vlade? Je to beg pred odgovornostjo?
Bolj reševanje lastne kože oz. stranke. Če tega ne bi storil, njegova stranka na letošnjih volitvah verjetno ne bi prestopila parlamentarnega praga. Zahteve sindikatov, NLB, fiasko z arbitražo in drugim tirom, vse to so okoliščine, zaradi katerih je preračunljivo odstopil in tako kot že velikokrat v preteklih letih s tem pokazal, da v ospredje postavlja predvsem lastne interese, lastno politično preživetje, interesi ljudi in države pa so na drugem ali tretjem mestu.
No, nekateri menijo, da je to odločitev sprejel po naročilu »globoke države« …
Verjetno so se ene in druge okoliščine tokrat srečale v isti časovnici.
Kaplja čez rob naj bi bila po njegovem uradno odločitev vrhovnega sodišča o razveljavitvi referenduma o drugem tiru, s čimer naj bi projekt drugi tir doživel nov udarec, »ki so ga povzročili tisti, ki želijo ustaviti pozitivni razvoj Slovenije«. Da v takšnih zgodbah ne želi sodelovati, je ob tem precej teatralno dejal Cerar. Kako to komentirate?
To gotovo ni bil razlog za odstop, pač pa priročen alibi. Retorika, ki jo je ob tem odstopu uporabil Cerar, pa ga razgalja v celoti. Gre za avtokratskega, birokratskega samodržca, ki ne prenese mnenja, če je drugačno od njegovega. Po dobrih treh letih so lahko njegovi volivci končno ugledali pravi obraz. Drugi smo ga poznali že prej. Najbolj se je razgalil kmalu po volitvah 2014, ko je podprl protiustavni odvzem mandata izvoljenemu poslancu državnega zbora. In tak človek je vlado vodil skoraj štiri leta.
Je k njegevem odstopu vsaj delno pripomogel tudi fiasko, povezan z maketo drugega tira?
Maketa zanj ni bila fiasko. Saj se je ponosno nastavil objektivom in kameram pred njo skupaj z ministrom za infrastrukturo, državnim sekretarjem in ministrom za gospodarstvo. Ali kot je zapisal nekdo na Twitterju: “Cerar je zasadil prvo lopato v maketo drugega tira.”
Kako pa sicer komentirate odločitev vrhovnega sodišča, ki je sledilo presoji ustavnega sodišča, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo? Med drugim so presodili, da je vlada s proračunskimi sredstvi v višini 97.000 evrov financirala nedopustno referendumsko kampanjo, saj so v »njej poudarjali le pozitivne posledice uveljavitve zakona o drugem tiru in negativne, ki bi izvirale iz zavrnitve zakona, ne pa tudi morebitnih tveganj, ki jih prinaša uveljavitev«.
Ta odločitev je logična. Normalno je, da mora vlada predstaviti tako argumente za kot tiste proti. Tokrat pa ne le da argumenti proti niso bili predstavljeni, tudi v kampanjo za podporo zakonu je vlada, kar je še spornejše, vključila številna državna podjetja − od DARS, SŽ, DRI in številna druga.
Državna volilna komisija (DVK) je, potem ko je prejela sodbo vrhovnega sodišča, določila datum ponovljenega referenduma o zakonu o drugem tiru med Divačo in Koprom. Vsebina referenduma ostaja enaka, saj se bo na njem okoli 1,7 milijona volilnih upravičencev spraševalo, ali so za to, da se uveljavi zakon o graditvi drugega tira (ZIUGDT). Referendum o drugem tiru naj bi bil tako 13. maja, se pravi dva ali tri tedne pred parlamentarnimi volitvami. Nedvomno je to precej neracionalno za davkoplačevalce.
Ne gre samo za denar. Gre preprosto za norčevanje iz ljudi. A slednje se v tem mandatu s strani koalicije SMC, SD in DeSUS ne dogaja prvič. Cerarjeva večina skupaj s SD in z DeSUS je torej neposredno odgovorna za namerno oškodovanje javnih sredstev.
Kako pa bo to vplivalo na graditev drugega tira? Številni ste že pred prvim referendumom o drugem tiru opozarjali, da zakon o graditvi drugega tira v bistvu sploh ni potreben.
V SDS smo po tistem, ko je državni svet izglasoval veto, pozvali vladajočo politiko, da zakona v vnovični obravnavi ne potrdi, ker ni potreben. To se ni zgodilo. V tem času se je dokazalo, da zakon resnično ni potreben. Še več, je škodljiv. In pomeni nepotreben obvod pri izvedbi investicije ter podaljšuje čas izvedbe. Brez zakona bi do nove proge prišli ceneje in hitreje kot z zakonom.
Še eno vprašanje v zvezi s tem. Ko je ob »aferi maketa« direktor Direkcije RS za infrastrukturo Damir Topolko pojasnjeval »napako« pri razpisu za maketo, se je branil, češ da je to malenkost, pri drugih milijonskih razpisih za drugi tir, ki jih vodijo, pa ni nobenih nepravilnosti. Ob tem se postavlja logično vprašanje, kaj potem sploh dela podjetje 2TDK, ki ga je Cerarjeva vlada ustanovila, da bi vse to vodil in koordiniral! Je ustanovljeno samo za to, da nekateri vlečejo dobro plačo?
Še en dokaz, da sta zakon in posebno podjetje nepotrebna. Če 2TDK ni bil sposoben izpeljati niti »projekta maketa«, katere izdelava je bila sicer popolnoma nepotrebna in ničemur ne služi, kako bo potem sposoben voditi in nadzorovati milijardno investicijo?
Ste predsednik Odbora za infrastrukturo in prostor pri Strokovnem svetu SDS. Obstaja realna možnost, da spet postanete minister za infrastrukturo in prostor. Kako boste nadaljevali projekt drugi tir, da ne bo to novi TEŠ 6 ?
Če se bo nadaljeval tako, kot je zastavljen danes, potem bo ne samo novi TEŠ 6, ampak bo TEŠ 6 na kvadrat. In kar je še pomembnejše, zaključek se bo zavlekel v čas po letu 2025, kar je za državo slabo. Kolikor bo odgovornost po volitvah naša, bomo najkasneje pol leta po prisegi vlade opravili strokovno evalvacijo, izbrali najoptimalnejšo in najbolj gospodarno rešitev, ki bo omogočala normalno pretočnost prometa med Koprom, Ljubljano in državno mejo. Drugi tir je dobil mitske razsežnosti, še zdaleč pa ne predstavlja najožjega grla železniške povezave med Koprom in Ljubljano ter naprej.
Lani septembra ste v imenu vašega odbora pri SDS predstavili program za to področje. Pri tem ste izpostavili dva glavna cilja.
Drži. Prvi cilj je urejena infrastruktura na področju prometa, ki predstavlja podporo gospodarstvu in mobilnosti prebivalstva. Drugi pa je prostorska politika, ki po eni strani varuje prostor kot omejeno dobrino, na drugi strani pa ne sme biti ovira razvojnim politikam na različnih področjih. Na jasen in transparenten način mora varovati prostor tam, kjer je to potrebno, in omogočati razvoj stanovanjskih, poslovnih in drugih okolij v razumnih rokih ter brez nepotrebnih formalnih ovir.
Kako ocenjujete zdajšnje stanje prometa, infrastrukture? Očitno je, da nas sosednje države prehitevajo po levi in desni …
Na področju prometne infrastrukture se nadaljujejo aktivnosti, ki so bile začete v preteklih letih. Nekatere z ustrezno dinamiko, npr. Draženci−Gruškovje, obvoznice; druge, npr. sodobne cestne povezave Koroške in Bele krajine, modernizacija železniške infrastrukture, nova železniška in avtobusna postaja v Ljubljani, enotna vozovnica za vse uporabnike, prenova voznih redov, sodobnejše in uporabniku prijaznejše storitve javnega prevoza, pa prepočasi.
V svojem programu ste že pripravili programske zaveze, ki jih boste izpolnili na področju infrastrukture in prostora v obdobju 2018 do 2022, če bo SDS dobila na volitvah mandat, da bo spet vladna stranka. Lahko predstavite glavne zaveze?
Področje prometa in infrastrukture predstavlja eno od pomembnejših področij in izziv za vsako vlado. Od pravilnega in dolgoročnega načrtovanja ter gospodarne rabe sredstev je odvisen razvoj celotne države. Slovenija z ugodno geostrateško lego in vpetostjo v mednarodne prometne tokove mora posodobiti in nadgraditi obstoječo prometno infrastrukturo in zgraditi novo, kjer ta predstavlja oviro pri njenem nadaljnjem razvoju. Pri tem je prostorska politika ključnega pomena. Umeščanje infrastrukturnih projektov državnega pomena v prostor, ki traja pet ali več let, predstavlja glavno oviro hitrejšemu razvoju in ohranitvi prednosti, ki jo ima naša država zaradi svoje naravne lege. Na teh ugotovitvah temeljijo ključni programski poudarki in usmeritve našega programa.
Katere ukrepe oziroma projekte načrtujete na tem področju?
Naj povzamem nekaj ključnih: operativni program prenove in zgraditve celotne prometne infrastrukture s poudarkom na prenovi železniške mreže in dopolnitvi manjkajočih odsekov cestnih povezav; prioritete predstavljajo sodobna cestna povezava Koroške in Bele krajine, izboljšanje pretočnosti avtocest in odprava zastojev, nova avtobusna in železniška postaja v Ljubljani, e-vinjeta, prepolovitev stroškov za prvo opravljanje vozniškega izpita, odprava številnih birokratskih nesmislov in nepotrebnih finančnih obremenitev ljudi.
Nadalje enotna in cenejša vozovnica v javnem prevozu za vse uporabnike, prenova voznih redov, sodobnejše in uporabniku prijaznejše storitve javnega prevoza.
Naredili ste analizo stanja na področju prostora. Ugotavljate, da ima Slovenija eno najbolj rigidnih zakonodaj na področju varovanja okolja in prostora v okviru Evropske unije …
Pa zaradi tega prostor ni nič bolj zavarovan. Ob vsej rigidnosti zakonodaje se na eni strani dogajajo kemisi, na drugi pa si posamezniki na svoji zemlji, kjer ni nobenih okoljskih omejitev, ne morejo v razumnih rokih pridobiti dovoljenj za gradnjo.
Kaj bodo vaše glavne prioritete na tem področju?
Prostorska in gradbena zakonodaja ne bo več ovira, pač pa pomoč investitorjem.
Kaj pa konkretni ukrepi, ki jih predvidevate na področju prostora?
Nova ureditev bo odpravila nepregleden sistem soglasij z večjo vlogo ministrstva, ki je pristojno in odgovorno za prostorsko politiko. Odpravili bomo nepregleden in preveč kompliciran sistem vrste objektov za graditev. O gradbenem dovoljenju bo odločitev sprejeta najkasneje v tridesetih dneh po vložitvi vloge ne glede na vrsto objekta. Izboljšali bomo pravno varnost investitorjev. V primeru vseh, tudi manjših gradenj, bomo uvedli sistem priglasitve pristojni inšpekciji pred začetkom graditve brez nepotrebnega administriranja. Bistveno bomo skrajšali čas prostorskega načrtovanja tako na lokalni kot na državni ravni.
Vemo, da mladi brez pomoči staršev in starih staršev praktično ne morejo priti do lastnega stanovanja. Bodo po novem laže prišli do stanovanj in kako?
V prvi vrsti je treba opustiti številne nesmisle, ki so zapisani v Resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015−2025. Sprejeti je treba operativni program zagotavljanja stanovanjske oskrbe in v njem določiti konkretne nosilce ter ukrepe za uresničevanje stanovanjske politike, ki mora biti usmerjena v zagotavljanje možnosti, da vsak pride do primernega stanovanja zase in za svojo družino v skladu s svojimi zmožnostmi: z najemom; prek najema z možnostjo kasnejšega odkupa; z nakupom, graditvijo ali obnovo prek garancijske sheme in ugodnih posojil.
Področje prostora bo torej bolj evropsko urejeno.
Evropsko je urejeno že danes. Žal z dodatkom. Urejeno je tako, da je sistem do skrajnosti zbirokratiziran, investitorji pa kljub temu niso deležni ustrezne pravne varnosti. Ni treba izumljati tople vode. Če uporabimo dobre prakse naših severnih sosedov, ki so prav tako del evropskega pravnega reda, ne bo več težav.
Naj rečeva še nekaj o delovanju državnega zbora. Trikrat zaporedoma ste bili izvoljeni za poslanca. Kako ocenjujete delo tega sklica državnega zbora, ko so bili v njem številni novi obrazi?
Novi obrazi so pokazali pravi obraz, to je obraz preživete tranzicijsko-levičarske ideologije, že kmalu po nastopu mandata.
Svoj pravi obraz so pokazali takrat, ko je 58 poslancev SMC skupaj s poslanci SD in DeSUS ter podporo Levice 15. 10. 2014 poslancu Janezu Janši protiustavno odvzelo mandat. Ob Cerarjevi podpori seveda. Njihova odgovornost je toliko večja, ker so vedeli, kaj počnejo. Niso bili v zmoti, pač pa so to storili naklepno. Po tem dejanju si jih velja zapomniti. Šlo je namreč za politično eksekucijo, ki ima zame enako težo kot fizične eliminacije drugače mislečih po vojni leta 1945.
Kako pa ocenjujete delo preiskovalnih komisij?
Opravile so pomembno delo. Predvsem Anže Logar in Jelka Godec. Upam tudi, da bo s sprejetjem končnih poročil pred iztekom mandata njihovo delo tudi formalno končano. Nobena vlada ne bo mogla mimo teh ugotovitev. Vsako pa čaka resen izziv, če želi na podlagi teh izsledkov poskrbeti tudi za to, da se znova vzpostavijo porušena ravnovesja. Da barabe (oprostite grobemu izrazu) končno odgovarjajo in vrnejo nakradeno, ki se meri v stotinah milijonov, ne v nekaj sto ali tisoč evrih. In da posamezne sisteme in podsisteme zapustijo ljudje, ki so dokazano nesposobni ali koruptivni. Če bomo želeli doseči ta cilj, bo nujna tudi prevetritev na policiji, tožilstvu in sodstvu.
Konec maja ali v začetku junija bodo državnozborske volitve. S kakšnimi občutki jih pričakujete? Ali menite, da je v ljudeh dozorelo spoznanje, da so potrebne spremembe?
Slovenija danes ni tisto, kar bi lahko bila. Treba jo je iztrgati iz rok tranzicijskih elit in jo vrniti ljudem. In vsak med nami ima ključ do spremembe. Skriva se v enem samem glasu. Volilnem glasu. Če ga bodo ljudje množično izkoristili in ne bodo znova nasedli floskulam in praznim besedam − tokrat o tem, da je v politiki čas za menjavo generacij − potem bo prišlo do sprememb. V politiki namreč starost ni pomembna, pomembne pa so izkušnje. Pomembno je zaupanje. Zato je za prihodnost države pomembno, da svoj glas zaupamo pravim obrazom. V nasprotnem bomo soočeni s slabo reprizo Cerarjevega mandata.
In še za konec. Zakaj naj ljudje volijo prav Slovensko demokratska stranko?
Veliko je razlogov. Slovenska demokratska stranka predstavlja stabilno politično skupino. Smo del največje in najmočnejše politične skupine v okviru Evropske unije. Stranka premore izjemen kadrovski potencial. Premore ljudi, ki delajo s srcem, ki delajo za stvar. Predsednik stranke je uspešno vodil vlado in Evropsko unijo v letih 2004−2008. Vlada pod njegovim predsedovanjem je v celoti končala mandat in sprejela številne odločitve, ki so v prid ljudem. In ta argument je zame najpomembnejši: vedno in povsod smo delali za ljudi. In tako bo tudi v prihodnje.
Zvone Černač se je rodil leta 1962 v Postojni. Po končani gimnaziji je leta 1987 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in pridobil naziv univerzitetni diplomirani pravnik. Kot pripravnik se je zaposlil na zvezi sindikatov v Ljubljani. Po opravljenem pripravništvu je opravljal delo na področju delovnopravne zakonodaje. Po prvih demokratičnih volitvah je postal član izvršnega sveta občine Postojna, kjer je pokrival področje upravnih notranjih zadev. Iz upravnih vod se je podal v gospodarstvo oziroma na področje turizma. Bil je vodja splošne službe v družbi Postojnska jama, turizem, kasneje pa v. d. direktorja novoustanovljenega javnega zavoda Kobilarna Lipica. Do izvolitve v državni zbor leta 2004 je vodil Stanovanjski sklad občine Postojna. Več let je bil nepoklicni podžupan občine Postojna. Od 2004 do 2014 (z enoletno prekinitvijo med 2012 in 2013) je bil poslanec Slovenske demokratske stranke. Kot poslanec je bil član različnih parlamentarnih odborov, predsednik preiskovalne komisije in član ustavne komisije. V času druge Janševe vlade v letih 2012 in 2013 je bil minister za infrastrukturo in prostor. Več let je bil tudi podpredsednik SDS. Je predsednik Odbora za infrastrukturo in prostor pri Strokovnem svetu SDS. Z ženo in s tremi otroki živi v Postojni.
Metod Berlec