Slovenski feminizem je skupaj z enakimi možnostmi na robu propada. Volitve 2018 so namreč izničile še tisto minimalno žensko kvoto, ki je nekako napovedovala, da bodo – če se bo trend nadaljeval – ženske pri nas zavladale čez 467 let, dva meseca in tri dni. Ta natančen podatek sem pridobil s posebno formulo, ki je upoštevala tudi najnovejša dogajanja v zvezi z naravnimi spoli – namreč, ko se moške razglasi za ženske. Prav všeč mi je na primer, da imamo zdaj na FDV Ignacijo Lukšič, Jernejo Pikalo in Milanko Brglez, na filozofski fakulteti pa Dušanko Plut, tovarišico Pribac in Barbaro Rajgelj. Punce bodo zdaj lahko ustanovile društvo žensk brez meja.
Volilna tragedija 2018 pa je v parlamentu ženske zdesetkala – zdaj jih je deset manj kot leta 2014. Takrat jih je bilo 31, zdaj le še 21. Podrobnejša analiza pa govori o še hujših tragedijah. Socialdemokrati imajo samo dve ženski, zato se postavlja vprašanje, kakšen smisel ima njihov ženski forum, še posebej, ker je zadnjič v enem od javnih nastopov Dejan Židan začel takole: “Spoštovane gospe, spoštovani ljudje,” pa ga punce niso nagnale z govorniškega odra. Stranka Alenke Bratušek v parlament ni pripeljala niti ene ženske, če odštejemo Marka Bandellija. Levica, ki tako prisega na levičarsko agendo “ženskam oblast”, ima eno samo poslanko Violeto Tomić, pa še o tej bi se dalo razpravljati, a zaradi histerije okrog sovražnega govora in zaradi sodno precenjenega luftanja mednožja se bom zadržal. Vem, da je skrajno neprimerno in pristransko, ampak vseeno – največ poslank, celo eno več, je v parlament pripeljala SDS, zaradi česar bi se spodobilo Janeza Janšo še dodatno sovražiti.
Generalno vprašanje ob vsem tem pa je, koliko je k poraznim ženskim kvotam prispevala državna volilna komisija. Dušan Vučko bo moral to še kar lepo pojasnjevati, najbolje pred dildo eksekucijskim vodom v sestavi Barbara Rajgelj, Brankica Petković in oni Filip Dobranić Muki, intelektualne storitve. Aleš Primc sicer računanja ne obvlada najbolje, ampak v korist žensk bi moral imeti pravico do popravnega izpita in listo dopolniti, saj navsezadnje ni šlo za volitve hišnega sveta. A Vučko mu tega ni dovolil, kar me naganja k pomisli, da Vučko ženske sovraži, kar je njegova ustavna pravica, samo ne med delovnim časom. Še Marjan Šarec je imel pravico do šestih popravnih izpitov na šoli za mizarja in se zna primeriti – Bog naj nam odpusti grehe –, da bo predsednik vlade.
Teden, ki je za nami, je prinesel tudi nekaj zabave. Tako je Delo Svetlano Slapšak razglasilo za vodilno slovensko intelektualko in eno redkih, ki ni fašist; po njenem je namreč skorajda večina v državi fašistov in nacistov. Zmago Jelinčič se je prijavil za kulturnega ministra, ker je dobro, ker obvlada cerkvena okna, komunistične spomenike in zbira znamke. Marjan Šarec pa se je pred dnevi spet zlagal – rekel je, da ga desnica sovraži, kar ni res, reži se mu.
Kar ne čudi, ker Šarec strankam preteklosti predlaga koalicijo prihodnosti.
Vinko Vasle