Evropa se prebuja. Pozno. Morda prepozno. Vedno več Evropejcev zauživa rdečo tabletko in spoznava, v kako brezupen položaj so merklove, macroni, sorosi, junckerji in njim podobni multikulti globalisti pripeljali staro celino. Multikulti pripoved o domnevni begunski krizi in moralnem imperativu pomoči ima vse manj privržencev. Znameniti izust Angele Merkel iz leta 2015 “Wir shaffen das!” se je izkazal za eno največjih političnih napak v zadnjih desetletjih, ki bo imel pogubne posledice za Nemčijo in žal tudi za Evropo. Nemčija ne zmore, Evropa ne zmore. Integracija milijonov semitskih in negroidnih muslimanov, ki so v zadnjih letih pod krinko begunske krize preplavili Evropo, se je izkazala za nemogočo. V evropsko civilizacijo integriran musliman je namreč protislovje v izrazih. Ali je musliman in ni integriran ali je integriran in ni musliman.
Multikulti globalisti so želeli s spodbujanjem invazije nezakonitih migrantov iz Levanta in Afrike pospešiti procese evropskega združevanja, vzpostaviti Združene države Evrope. Prvi pogoj za uresničitev tega cilja je dekonstrukcija domovin, jezika, kulture, rasne in nacionalnih identitet evropskih narodov. Gre za utopijo, ki jo je v obliki koncepta Panevrope pred osmimi desetletji artikuliral kodrolasi Richard Coudenhove-Kalergi. Po njegovem videnju naj bi bil prihodnji homo europeus temnopolt mestic, nekakšen Kalergijev pankrt, hibrid negroidne in kavkazijske rase.
Svojevrsten paradoks je, da je instrumentalizacija invazije migrantov s strani multikulti globalistov povzročila ravno nasproten učinek od želenega, vzpon nativizma in etnocentričnih politik. Evropejci se vse bolj zavedamo, da evropski človek ni rak človeške zgodovine, kot je trdila židovska filozofinja Susan Sontag, ampak izključno zaslužen za veličastnost evropske civilizacije. Evropa je Evropa zaradi Evropejcev, ne zaradi Arabcev ali Afričanov.
Multikulturnost pomeni odpoved blaginji, varnosti in evropski identiteti
Počasi postaja jasno, kaj pomeni multikulturnost, kot si jo zamišljajo globalisti iz kluba Davos. Pomeni odpoved varnosti, pomeni odpoved blaginji, pomeni odpoved lastni, evropski identiteti. Prišleki iz Afrike in Arabije niso “programerji, kirurgi in inženirji”, ampak mešanica socialnih turistov in nasilnežev z ničelnim človeškim in negativnim socialnim kapitalom. Niso rešitelji zaradi staranja prebivalstva ogroženih sistemov socialne varnosti, ampak nasprotno povzročitelji uničenja evropskega modela socialne države. Niso rešitev, so problem. Ekonomski, socialni, kulturni in varnostni. So zagotovilo propada Evrope, kot smo jo poznali.
Rešitev je evropska solidarnost v obrambi meja
Ker ne želimo živeti v Eurabiji, narašča nasprotovanje multikulti politiki globalistov. Na osi Baltik−Jadran, zlasti pa v naši soseščini so volitve na oblast privedle politike, ki imajo drugačno videnje Evrope, kot prevladuje v Berlinu, Parizu ali Bruslju. Orbán, Kurz, Salvini so politiki novega kova. Vsi Evropejci od glave do peta, a najprej Madžari, Avstrijci in Italijani. Zavedajo se, da Evrope brez narodov ni in da je evropskost lahko samo naša skupna metaidentiteta. Naloga politike po njihovem je zagotoviti varnost in blaginjo Evropejcem, ne Arabcem in Afričanom, kot si predstavljajo v Bruslju. Težko se je ne strinjati z novim italijanskim ministrom za notranje zadeve in vodjo Lige Matteom Salvinijem, da bo afrikanizacija uničila Italijo. Tudi sam Italijo obiskujem, ker želim užiti Italijo, ne Afrike. V Rimu ne želim občutka Mogadiša, v Firencah ne Adis Abebe. Napoved o izgonu pol milijona nezakonitih migrantov in zaprtje italijanskih pristanišč za izkrcanje nezakonitih migrantov iz severne Afrike je tako edino logična. Marina Militare in Guardia Costiera sta se v preteklosti ukvarjali s turističnimi prevozi nezakonitih migrantov iz severne Afrike na območje EU. Čas je, da začneta opravljati svoje poslanstvo, varovanje meje. Viktor Orbán je šel še korak dlje, njegovemu Fideszu je prejšnji teden uspelo v parlamentu sprejeti t. i. lex Soros, ki pomoč nezakonitim migrantom opredeljuje kot kaznivo dejanje. Za povrh so s spremembo ustave prepovedali prisilno naseljevanje tujerodnega prebivalstva. Tudi sam se sprašujem, v kateri zastavitvi moralne in politične filozofije je nezakonit vstop v tujo državo in naselitev človekova pravica.
Invazija afro-arabskih migrantov je skupen problem in njegovo reševanje vključuje evropsko solidarnost. A ne solidarnosti, kot si jo predstavljajo v Bruslju, s podtikanjem migrantskih kontingentov po državah članicah EU. Evropejci ne želimo živeti ne v Afriki in ne v Arabiji, želimo živeti v miru in blaginji, v Evropi med Evropejci. To pa lahko zagotovi samo evropska solidarnost v obrambi meja. Obramba z vsemi sredstvi, trdnjava Evropa.
Bernard Brščič