“Menim, da bi s svojo prisotnostjo na jutrišnji državni proslavi izkazoval legitimnost sedanji vladi in njenim ravnanjem ter molku predsednika republike. Tako sem se odločil, ker je to najmanj, kar lahko storim v poklon vsem, ki ne molčijo in se borijo za demokracijo,” je kontroverzno izjavil nekdanji premier propadle predhodnice Janševe vlade, ki pa ne odlaša, ko se je potrebno fotografirati skupaj z dediči revolucije, borci proti demokraciji in proti demokratični slovenski osamosvojitvi.
Ravno dan državnosti je največji slovenski slavospev demokraciji, utemeljen na plebiscitu, na katerem se je velika večina Slovencev odločila za samostojnost. Že to je dovolj pomembno, da nek viden politik kot je domnevni vodja opozicije – Marjan Šarec, bojkotira rojstni dan nastanka naše države, medtem ko se je redno udeleževal partizanskih proslav, ki so negacija samostojne Slovenije.
Nevoščljivost je nekaj kar ga spremlja celotno kratkotrajno opozicijsko obdobje, ob čemer se gre spomniti na dejstvo, da je v opozicijo strahopetno pobegnil prav sam ob začetku pandemije, ki ji očitno ni bil kos. Morda pa tovariš Šarec še vedno ni spoznal, da jutrišnja proslava močno presega strankarske delitve. Vsaj tokrat bi opozicija lahko iskreno pokazala, da je za povezanost in enotnost, in da ni razdiralna, kar v svoji dvoličnosti tako rada očita ravno predsedniku aktualne vlade Janezu Janši. Se pa pobegli nekdanji premier ni mogel odreči niti kritiki na račun aktualnega predsednika republike Boruta Pahorja, ki je nenazadnje na nedavni proslavi v Kočevskem rogu jasno pokazal, da mu je mar za spravo in narodno enotnost.
Menim, da bi s svojo prisotnostjo na jutrišnji državni proslavi izkazoval legitimnost sedanji vladi in njenim ravnanjem ter molku predsednika republike. Tako sem se odločil, ker je to najmanj, kar lahko storim v poklon vsem, ki ne molčijo in se borijo za demokracijo.
— Marjan Šarec (@sarecmarjan) June 23, 2020
Tam Šarca vsekakor ni bilo, ker je pristaš tistih, ki v narod vnašajo razkol, torej svojih mentorjev in dedičev revolucije, za katere samostojna Slovenija nikdar ni bila intimna opcija. Ob Šarčevi izjavi se še pojavlja vprašanje, kdo neki so tisti sloviti borci za demokracijo, ki ne molčijo. Verjetno je mislil razne kulturnike prisesane na državne jasli kot sta Jaša Jenull in Andrej Rozman Roza na petkovih izgredih pred hramom demokracije v Ljubljani. Zdi se, da se bolj kot za demokracijo borita za svoje žepe, podobno kot razni “prvoborci” za naravo, ki v resnici trepetajo zaradi izgube državnih finančnih sredstev, ki so jih levičarske vlade v preteklosti tako radodarno delile svojim podpornikom in aktivistom, ki od nikoder prilezejo na površje iz raznih Rogovih in Metelkovih lukenj vsakokrat, ko je na oblasti Janša. So ta pravi kruhoborci! Šarec se je torej poklonil zdraharjem in privilegirancem, ki imajo obenem težave z dojemanjem osnov demokracije – da vlada tisti, ki ga je ljudstvo izvolilo, ne pa da je demokracija časovno neomejeno vladanje postkomunistov. Šarec zbudi se, ni več Titovine!
https://twitter.com/GoranBracic/status/1031461846644088833?s=20
Se pa Šarec s težkim srcem odreče udeležbi na proslavah, ki jih organizirajo dediči komunistične revolucije, ki so se v desetdnevni vojni izdajalsko postavili na stran okupatorske JLA, med drugim že s tem ko so dopustili razorožitev Teritorialne obrambe in med katerimi je bil glavni akter prav Milan Kučan, s katerim se Šarec rad tako brezsramno fotografira in proslavlja, in ki na svojih mitingih plagiatorsko kričijo geslo domoljubnega Tigra “Smrt fašizmu, svoboda narodu!”
Leon Vodopivec