Na današnji dan mineva 102 leto odkar je general in velik domoljub Rudolf Maister s svojo vojsko razorožil in razpustil nemško gardo ter prevzel vojaške oblasti v Mariboru. S tem je Maister utrdil slovensko politično oblast in omogočil, da so Maribor, Spodnja Štajerska in del Koroške za vedno ostali del slovenskega narodnega ozemlja. V spomin na to junaško dejanje od leta 2005 dalje obeležujemo državni praznik – dan Rudolfa Maistra.
S praznikom se simbolno spominjamo pogumnega in z domoljubjem prežetega dejanja generala Rudolfa Maistra ob koncu I. svetovne vojne, ko je takratni mestni svet v Mariboru razglasil priključitev Maribora k Republiki Nemška Avstrija. Po razglasitvi priključitve Maribora konec oktobra 1918, je takrat še major Rudolf Maister protestiral z drznimi besedami: “Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko!”
Ker se generalu Maistru zdelo to nekaj povsem nesprejemljivega, se je odločil, da ustanovi slovensko vojsko z okrog 4 tisoč vojaki in 200 častniki, ki je v noči na 23. november leta 1918 pod poveljstvom Maistra razorožila tako imenovano zeleno gardo mariborskih Nemcev in osvobodila Maribor. Novembra in decembra istega leta je Maister skupaj s soborci zasedel celotno narodnostno mejno območje na Štajerskem in s tem onemogočili, da bila Maribor in štajersko Podravje priključena Nemški Avstriji.
Iz takratnega časopisja je razvidno, da je bila vojaška akcija pod vodstvom Maistra zaključena že ob 5. uri zjutraj brez strela. Razoroženih je bilo okrog tisoč mož nemške garde. Maistrovi borci so kljub nasprotovanjem Nemcev zasedli vse nemške urade. Z odločno in bliskovito akcijo je Maister rešil Maribor in takratno Spodnjo Štajersko ohranil v slovenski posesti. Trajno slovensko hotenje po svobodnem in celostnem narodnem razvoju je uresničil na podlagi energičnega vojaškega nastopa v prelomnih novembrskih dneh leta 1918.
Hrabrost Maistra predstavlja trdno osnovo na podlagi katere je zrasla naša država. Brez njegovega vojaškega posredovanja in utrditve severne ter severovzhodne meje, bi namreč verjetno izgubili tako Štajersko kot tudi Koroško, kar bi najbrž pomenilo tudi izgubo Prekmurja, saj bi se Prekmurje nato težko pripelo na strnjeno ozemlje. Kljub pritisku svetovnih velesil in sosednjih narodov je tako velik del ozemlja, kjer so živeli Slovenci, ostal slovenski. Brez Maistra bi nekateri deli današnje Slovenije pripadali sosednji državi, zato je nujno spomin nanj obujati in ga predajati rodovom za nami.
Nina Žoher