Najprej nekaj o obema akterjema imenovanima v naslovu tega prispevka. Darijana Koširja, režimskega novinarja globoke države vsaj po mojem spominu nisem osebno srečal nikoli, najina “srečanja” so potekala zgolj in samo preko družbenega omrežja Twitter, dokler me ni blokiral. Gregor Perič pa je poslanec SMC od leta 2018, ko sem moj zadnji poslanski mandat zaključil in do sedaj sva se srečala ali na ulici ali v Državnem zboru manjkrat kot je prstov na eni roki, nikoli nisva spregovorila niti besede, razen vljudnega pozdrava v obliki “dober dan”.
Za začetek zato pojdimo k Darijanu Koširju. Kdo je Darijan Košir, vsaj leta 2012 niti nisem vedel, tudi na Twitterju ga nisem zasledil, saj je to “znanost” kot “strokovnjak” za medije, očitno osvojil šele novembra leta 2013. Sem pa menda, kot minister za notranje zadeve leta 2012, glasoval za njegovo odstavitev z mesta prvega “glasno govornika” Vlade Boruta Pahorja. Tega se niti ne spominjam, sem pa vesel, da sem se takrat tako odločil.
Oglejte si še:
No, Darijan Košir pač pripada slovenski novinarski srenji, ekstremne leve provenience, s čimer ne bi bilo nič narobe, če bi to tudi javno povedal, tako pa se razglaša za “neodvisnega” novinarja, kar dokazljivo ni. Kot že rečeno, se osebno, vsaj po mojem spominu, še nikoli nisva srečala. Sva se pa “srečala” na Twitterju. Točen datum bi ob skrbnem pregledu mojega arhiva lahko celo našel, mislim da je on skrajno žaljivo pisal o meni ali SDS, na kar sem se odzval. Od takrat pa sva imela na Twitterju pogoste dialoge, ki se jih vedno in povsod lahko le veselim, saj takega “sogovornika” s tako neargumentiranimi trditvami redko najdeš. Nekako tako, kot da bi septembra našel na enem mestu kakšnih 50 krepkih in zdravih jurčkov. Tak pač je zame “sogovornik” Darijan Košir, danes menda urednik, ne vem česa, na levem režimskem trobilu Dnevnik, ki ga ne berem že vsaj dvajset let.
Tisto kar me še posebej pritegne v zvezi s Koširjem je podatek, ki mi ga je zaupal eden od raziskovalcev Arhiva RS, da je bil Darijan Košir sodelavec, ali kot jaz temu pravim “špicelj” UDBE. Glede na verodostojnost omenjenega raziskovalca, moram priznati, da temu podatku povsem verjamem. Na eni strani zaradi resnosti raziskovalca, na drugi strani pa zaradi dejstva, da so “špiclji” UDBE bili mnogi novinarji pred letom 1990.
Pa pustimo ob strani vprašanje ali je Darijan Košir bil “špicelj” UDBE ali ne. V času najinega “komuniciranja” preko Twitterja, sem mu tako ali drugače vedno direktno ali indirektno ponudil možnost, da se do tega vprašanja opredeli in javnosti pove ali ta podatek drži ali ne drži. Darijan Košir mi je konec leta 2018 “prinesel v mlin” kot pravi ljudski pregovor, zato najino javno komunikacijo na Twitter profilu (bila je tudi “zasebna”, ta je še bolj zanimiva, a je zaradi korektnosti ne objavljam) v nadaljevanju tudi javno objavljam skupaj z vsemi slovničnimi napakami.
Darijan Košir nas je 21. 11. 2018 razveselil s tem sporočilom:
Vox populi, dva trenda: rast podpore Šarčevi vladi in strm padec podpore stranki Bratuškove. Sklep: slednji se zaostrovanje proti Šarcu nikakor ne splača.https://t.co/SqsJsmuJ7Q
— Darijan Košir (@DKosir7) November 21, 2018
Na to sem se odzval takole:
Pameten sklep o Bratuškovi, dostojen in primerljiv z razmišljanjem in sposobnostmi nekdanjih UDBOVSKIH analitikov. Čestitam.
— dr. Vinko Gorenak (@drVinkoGorenak) November 21, 2018
Uganili ste, Darijan Košir me je napadel takole:
Ja, pameti nekdanjih jugoslovanskih titovih komunističnih policajev res ne moremo doseči. To je doslej še nepresežen nivo.
— Darijan Košir (@DKosir7) November 21, 2018
Odgovoril sem mu takole:
Malo ste zamešal, takrat smo bili miličniki, ki nismo bili spicli UDBE. Kar pa ne velja za mnoge druge, tudI novinarje. Kaj pa vi? jJe vaša vest v tem pogledu čista? Vabim vas, da skupaj obiščeva Arviv RS in skupaj objavila ugotovitve. ZMORETE?
— dr. Vinko Gorenak (@drVinkoGorenak) November 21, 2018
Ponovno ste uganili, Darijan Košir se na moje povabilo ni odzval ampak je nadaljeval z lažmi.
Ker ste očitno pretrdi, da bi razumeli, vam ponavljam še enkrat in zadnjič: totalna perverzija je, da jugo-komi policaj ni bil špicelj Udbe, ko pa so nas točno ti policaji v 80-ih vseskozi zasledovali, ovajali in nam grozili. In drugič: vaše SDS zmazke si lahko nekam vtaknete.
— Darijan Košir (@DKosir7) November 22, 2018
Darijan Košir me ni razočaral. Sebe, kot novinarja v času komunizma, je razglasil za žrtev nas miličnikov. Darijan Košir me je torej obtožil, da sem bil »špicelj« UDBE. Prav hvaležen sem mu bil za to sporočilo. Takole sem nadaljeval:
Uradni seznami UDBA spicljev so v Arhivu RS. Vabim vas tja in si bova ogledala stvari, podatke pa objavila. Zakaj si tega ne upate pa le premislite in odgovorite svoji vesti ne meni.
— dr. Vinko Gorenak (@drVinkoGorenak) November 22, 2018
In ker se Darijan Košir ni in ni oglasil sem javno zaključil takole:
Ugotavljam, da @DKosir7 ni zbral poguma, da bi šel z menoj v Arhiv RS, kjer bi preverila, kdo od naju je bil sodelavec UDBE in seveda pogoj, da to oba javno objaviva. To dejstvo veliko pove.
— dr. Vinko Gorenak (@drVinkoGorenak) November 22, 2018
Na tej točki sva konec leta 2018 najino komunikacijo končala tako, da me je na Twitterju blokiral. To pove vse o njem.
Košir korekten poziv poslanca Periča označil za mafijsko izsiljevanje
Pa pojdimo k Gregorju Periču poslancu SMC. Dokler je bil poslanec SMC v vladi Marjana Šarca je bilo vse v redu. Nihče mu ni očital prav nič. Ko pa je poslanec SMC v vladi Janeza Janše, pa ga je seveda potrebno napadati in medijsko diskreditirati. Novinarka Polona Jamnik, očitno kopija režimskega novinarja Darijana Koširja, je pred dnevi v režimskem trobilu Dnevnik objavila zapis v katerem je poslancu SMC Gregorju Periču očitala, da je bil v podmladku Janševe SDS, kar je čista in groba laž. Perič ji je pošteno odgovoril, da naj predloži kakšen dokaz, da je bil v podmladku Janševe SDS in da bo v tem primeru plačal 1000 evrov dobrodelni organizaciji po njenem izboru. V nasprotnem primeru pa jo je pozval, da do 15. 01. 2021 enak znesek nameni ga. Jamnik Varni hiši v Slovenski Istri. K enaki gesti je pozval tudi Dnevnik.
Je v pozivu Periča kaj narobe? Prav nič. Ne le on, tudi jaz vem, da nikoli ni bil član podmladka Janševe SDS in zato je logično da je novinarko Polono Jamnik pozval k takemu ravnanju.
In glede na družbeno odgovornost @Dnevnik_si enako storijo tudi sami. (2/2) pic.twitter.com/UsxGQZmBS6
— Gregor Perič (@GregorPeric) January 9, 2021
Tudi Periču se dogaja nekaj podobnega, kot se je meni s Koširjem leta 2018. Pošten in korekten poziv Periča je Košir označil za “mafijsko izsiljevanje”, ki naj bi bilo posledica Peričevega sodelovanja z “janšisti”.
Vam pa sodelovanje z janšisti že res pošteno škodi. Nazadnje, ko sem bral zakon o medijij, takega napol mafijskega izsiljevanja notri ni bilo. Če menite, da smo objavili kaj, kar ne drži, imate na voljo vse zakonske možnosti za popravek. Držite se zakona skratka, ne izsiljevanja.
— Darijan Košir (@DKosir7) January 9, 2021
Kaj naj zapišem za zaključek? V domnevni dilemi ali sem bil jaz ali je bil Darijan Košir sodelavec UDBE sem konec leta 2018 Koširja pozval, da greva skupaj v Arhiv Slovenije in javno objaviva uradne podatke o tem kaj je in kaj ni res, je Darijan Košir, kot že rečeno vrgel puško v koruzo in pobegnil. Podobno ravna v primeru poslanca Periča. Namesto, da bi Dnevnik vsaj skušal dokazati svojo trditev, da je bil poslanec Perič član podmladka Janševe SDS, kar seveda nikoli ni bil, realno pobudo poslanca Periča o plačilu 1000 evrov z njegove strani ali s strani novinarke Dnevnika za resnico, razglasi za mafijsko izsiljevanje poslanca Periča.
Svojo sliko o resnici si ustvarite sami.