Čilenci so v nedeljo odločno zavrnili predlagano novo ustavo namesto ustave, sprejeto v času diktature Augusta Pinocheta. Stara ustava je bila primerljiva s sodobnimi zahodnimi ustavami, novela pa bi v ustavo vnesla družbeni red, zelo podoben kubanskemu. Tabor zavračalcev novele je zmagal s skoraj plebiscitarno večino, oz. več kot 60 odstotki v primerjavi s slabimi 40 odstotki tistih, ki so bili za.
Volivci v Čilu so zavrnili predlagane spremembe ustave, ki bi to konservativno latinskoameriško državo naredila za eno najskrajnejših levičarskih držav na svetu.
New York Times je poudarjal, da bi nova ustava legalizirala splav, določila univerzalno vladno zdravstveno varstvo, spodbujala pobude za enakost spolov, podelila pravice do živali in okolja ter jim zagotovila vladno oskrbo “od rojstva do smrti” vključno s pravico do stanovanja, izobraževanja, pokojnin, interneta, brezplačnega pravnega svetovanja, sanitarij in več.
Seveda brezplačno kosilo ne obstaja. Sredstva za takšno gostijo bi skrajno levi predsednik hrvaških korenin Gabriel Borić vzel srednjemu razredu in ustvaril uravnilovko revnih in počasnega umiranja na obroke v slogu Kube, Venezuele in Sovjetske zveze.
Ekstremna ustava bi odpravila tudi državni senat. Skoraj dve tretjini Čilencev je zavrnilo poskus preoblikovanja države v radikalni levičarski družbeni eksperiment.
“Danes združujemo veliko večino Čilencev, ki so zavrnitev videli kot pot upanja,” je dejal Carlos Salinas, tiskovni predstavnik Državljanske liste za zavrnitev. “Vladi predsednika Gabriela Borića želimo povedati … da ‘morate biti danes predsednik vseh Čilencev in skupaj moramo iti naprej.”
Zavrnitev nove ustave v državi je velika ovira za novega skrajno levičarskega predsednika Gabriela Borića, čigar vladajoča koalicija vključuje člane čilske komunistične partije. Borić je med govorom pred nekaj meseci napovedal, da namerava med drugim povsem prepovedati možnost, da se državljani zaščitijo s strelnim orožjem.
Andrej Žitnik