Evropska komisija je za Slovenijo zvišala napoved gospodarske rasti z 0,8 odstotka na en odstotek, za naslednje leto pa z 1,7 odstotka na dva odstotka. Inflacija naj bi v letu 2023 dosegla 6,1 odstotka, v letu 2024 pa padla na 3,5 odstotka. “Slovenski BDP naj bi se leta 2022 povečal za 5,1 odstotka predvsem zaradi močnega prenosa iz leta 2021,” so zapisali v napovedi, kar pa so na MMC-ju v svojem članku pozabili omeniti. “Najbrž zato, ker je bila takrat neka druga vlada, ki je očitno delala zelo dobro,” je komentirala evroposlanka Romana Tomc.
Slovenski BDP naj bi se leta 2022 povečal za 5,1 odstotka predvsem zaradi znatnega prenosa iz leta 2021. V prvih treh četrtletjih leta 2022 se je zasebna potrošnja še naprej povečevala, naložbe pa so se izkazale za močne. Uvoz se je povečeval precej hitreje od izvoza, kar je povzročilo negativen prispevek neto izvoza. V tretjem četrtletju se je gospodarstvo precej močno skrčilo. Počasno izboljševanje gospodarskega razpoloženja v zadnjih mesecih nakazuje, da bi se lahko ta trend delno obrnil v zadnjem četrtletju leta. Zaposlenost je ostala visoka, izboljšal pa se je tudi kazalnik industrijske proizvodnje, navaja poročilo.
Po navedbah poročila EK se pričakuje, da bosta nadaljevanje svetovne gospodarske negotovosti in zaostrovanje finančnih pogojev omejevala rast v začetku leta 2023. Ker pa bo zaposlenost ostala visoka in bo rast plač močna, se bo rast predvidoma izboljšala od druge polovice leta 2023. Zasebna potrošnja naj bi se po hitrem povečanju leta 2022 le skromno povečala, naložbe pa naj bi še naprej rasle, delno podprte z javnimi naložbami, ki jih podpira RRF. Javna potrošnja naj bi rasla hitreje kot v letu 2022 zaradi povišanja javnih plač. Rast izvoza naj bi se leta 2023 pospešila, vendar naj bi neto izvoz zaradi močnega uvoza ostal negativen. Na splošno naj bi se BDP leta 2023 povečal za 1 odstotek, leta 2024 pa za 2 odstotka.
Evropska komisija v napovedi izpostavi, da je predvidena rast BDP v višini 5,1% predvsem posledica prenosa iz leta 2021.
Ta “malenkost” je v članku na @rtvslo izpuščena. Najbrž zato, ker je bila takrat neka druga vlada, ki je očitno delala zelo dobro. pic.twitter.com/OhhQgVGWXV
— RomanaTomc (@RomanaTomc) February 13, 2023
Inflacija v zadnjem četrtletju 2022 je bila nekoliko nižja kot v tretjem četrtletju. Edina komponenta, ki se je znižala, pa je bila energetska inflacija, saj so cene industrijskega blaga, hrane in storitev rasle hitreje kot prej. Na splošno je inflacija leta 2022 v povprečju znašala 9,3 odstotka. Zaradi umirjanja svetovnih cen energije in šibke rasti naj bi se skupna inflacija leta 2023 znižala na 6,1 odstotka. Leta 2024 naj bi se inflacija glede na domnevno gospodarsko rast in zmernost cen energije še znižala na 3,5 odstotka. Pričakuje se, da bo osnovna inflacija ostala povišana zaradi posplošene rasti cen in plač, še navaja poročilo.
“Iz napovedi veje optimizem in kaže, da je evropsko gospodarstvo bistveno bolj odporno, kot se je mislilo še pred nekaj meseci,” je za Odmeve komentiral finančni minister Klemen Boštjančič, ki je obenem sicer dejal, da napoved malenkost višje gospodarske rasti za 0,2 odstotne točke ne pomeni nič posebnega, saj javnofinančni izzivi ostajajo enaki. Ob napovedi povišane gospodarske rasti za leti 2023 in 2024 je Evropska komisija v zimski oceni znižala pričakovanja za lansko gospodarsko rast Slovenije. Novembra lani je napovedala 6,2 odstotka, po zimski napovedi naj bi se obseg bruto domačega proizvoda povečal za 5,1 odstotka. Slovenski statistični urad (SURS) je podatke o gospodarski rasti v letu 2022 objavil danes: bruto domači proizvod v 4. četrtletju 2022 je višji za 0,2 odstotka, so navedli ter pojasnili, da so v 4. četrtletju zaznali nadaljnje umirjanje gospodarske aktivnosti. V primerjavi s 4. četrtletjem 2021 se je BDP povečal za 0,2 odstotka. Domače trošenje je imelo pozitiven, izvoz pa negativen vpliv na rast BDP. Po desezoniranih podatkih se je BDP povečal za 0,8 odstotka glede na 3. četrtletje 2022.
V 4. četrtletju 2022 se je domača potrošnja v primerjavi z istim obdobjem leto prej povečala za 1,2 odstotka. K temu so pozitivno prispevale potrošnja gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 2,6 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa za 5,9 odstotka. Vpliv spremembe zalog na rast BDP je bil tokrat negativen. V opazovanem četrtletju sta upadla tako izvoz (za 2,5 odstotka) kot uvoz (za 1,5 odstotka), kar je bilo pri obeh prvo zmanjšanje po 4. četrtletju 2020. Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil negativen, in sicer za 0,9 odstotne točke. Dodana vrednost se je v primerjavi z istim obdobjem predhodnega leta zvišala za 1,4 odstotka. K njeni rasti sta največ prispevali dejavnost gradbeništvo ter strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti. Najizrazitejši upad dodane vrednosti smo zaznali v združenih dejavnostih rudarstvo, predelovalnih dejavnostih, oskrbi z elektriko in vodo (BCDE). V primerjavi z istim obdobjem leta 2021 je upad znašal 6,3 odstotke, v tej dejavnosti je bilo to prvo zmanjšanje v zadnjih dveh letih. Skupna zaposlenost je znašala 1.083.800 oseb, na letni ravni se je povečala za 1,6 odstotka ali za 16.700 oseb. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. V celotnem letu 2022 je bil BDP za 5,4 odstotka višji kot leta 2021. V prvi polovici leta 2022 je bila rast večine komponent BDP izrazitejša kot v drugi polovici leta. K rasti BDP so pozitivno prispevale tako končna potrošnja kot tudi bruto investicije, medtem ko je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda negativen. Zaradi hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom in slabših pogojev menjave v vseh štirih četrtletjih leta 2022 se je zunanjetrgovinski presežek zmanjšal, in sicer na 961 milijonov evrov (leto prej 3.310 milijonov evrov), še poroča Surs.
Sara Kovač