V Državnem zboru je potekala novinarska konferenca na temo izplačevanja predplačil in postopkov določanja sredstev za obnovo po katastrofalnih poplavah in zemeljskih plazovih iz avgusta 2023. Na novinarski konferenci je nastopil poslanec SDS Jožef Jelen, ki je predstavil predlog zakona o intervencijskih ukrepih za odpravo posledic poplav. Zakon uživa podporo koalicijskih strank in stranke Resnica.
“Poplavljenci ne smejo biti kaznovani za to, ker so si sami obnavljali svoje domove in ker niso bili predčasno seznanjeni s pogoji, za kaj lahko uporabljajo predplačila, ki so jih kasneje sprejeli,” je Jelen povedal na novinarski konferenci. Cilj predloga zakona je uvesti rešitev, ki bi upravičence do določene višine prejetih sredstev razbremenila obveznosti predložitve računov in drugih dokazil o stroških obnove.
Spomnimo, poplave iz avgusta 2023 so bile največja naravna katastrofa v zgodovini samostojne Slovenije. Do teh je prišlo v času vlade Roberta Goloba. Od tedaj so minila tri leta, ljudje iz tamkajšnjega okolja pa se še vedno soočajo s problemi, vezanimi na posledice poplav. Kot je spomnil poslanec SDS, so bile posledice za nekatere hude – nekateri so čez noč ostali brez svojih domov in žrtve poplav so se posledično znašle v težkih razmerah. Spomnil je tudi na izjemen odziv prostovoljcev in trud nujnih služb. Obnovitvena dela so se začela nemudoma po izboljšanju vremenskih razmer. Ob tem je dejal: “Kdor je kaj znal, je delal”. K temu je dodal, da se v takratnih razmerah ni iskalo uradnih ponudb in izdajalo predračunov. Številni namreč niso verjeli, da bodo cenitvam škode sledila predplačila ali povrnitev škode. V nekaterih primerih je šlo tudi za donacije žrtvam poplav s strani prijateljev, znancev ali gospodarskih družb.
“Cenitve objektov so potekale septembra, ki so bile do konca meseca vnesene v sistem AJDA, iz teh cenitev škod,” je razložil. Na podlagi teh cenitev je bila potem določena vrednost predplačil v višini 20 odstotkov ocenjene škode.
Kje je nastala težava?
Kot je pojasnil Jelen, so bila prva predplačila izplačana 6. decembra 2023, sledilo je več različnih tranš predplačil, zadnja so bila izplačana decembra 2024. “Oškodovanci pa so oktobra 2024, torej osem mesecev po prvem predplačilu, na dom prejeli poziv, da morajo za vse skupaj priložiti račune in za kaj lahko porabijo ta denar. Navedeno je bilo, da lahko sredstva porabijo izključno za ureditev prebivališča, ne pa za opremo stanovanja,” je povedal. Nastala je težava, pojasnjuje Jelen, saj so si denimo nekateri pleskarska dela opravili sami, znesek predplačil pa so porabili za nadomestitev opreme v stanovanjih, ki je bila med poplavami uničena, vključno z gospodinjskimi aparati.
“Človek se vpraša, ali je to pravično, da so tisti, ki so si sami uredili stanovanje, zima je bila pred vrati, sedaj kaznovani, saj morajo ta predplačila vrniti, v kolikor nimajo računov,” je povedal.
Novela zakona poenostavlja postopke
Jelen je na novinarski konferenci povedal, da novela zakona poenostavlja postopke. Določa, da upravičencem do predplačil v višini 20 odstotkov ocenjene škode ni treba predložiti računov. “Nova ureditev bo veljala za postopke, ki so že v teku, omogočeno bo tudi ponovno preverjanje že zaključenih postopkov,” je dejal. Izpostavil je tudi, da je denar za nadaljnja predplačila zagotovljen. Namreč, nekaj je tudi takšnih, ki so takšna predplačila vrnili. Tem bo zagotovljena ponovna obravnava.
Jelen je med odgovori na novinarska vprašanja dejal, da je doslej približno 70 odstotkov žrtev poplav in zemeljskih plazov že zaključilo obnovo svojih bivališč. Predvideni finančni učinek zakona se ocenjuje na 3 do 7 milijonov evrov.
Ž. K.