Gospodarska zbornica Slovenije zahteva povrnitev starega sistema zaračunavanja omrežnine. To bi dalo oblastem dovolj časa, da pripravi nov sistem, ki bi hkrati upošteval vse zakonske določbe in specifike ter priporočila gospodarstva.
V GZS se po drugi strani nikakor ne strinjajo s predlogi Elesa, kjer se zavzemajo zgolj za manjše popravke. “Treba je začasno vzpostaviti stari sistem obračunavanja omrežnine, pripraviti povsem nov akt z novo, ustreznejšo metodologijo, pred uvedbo izvesti analize učinkov ter upoštevati specifike gospodarstva,” je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Po mnenju generalne direktorice bi lahko bil tovrsten prehod mogoč v zelo kratkem času, kar so neuradno izvedeli s strani elektroperaterjev. Z navedbami predstavnikov Agencije za energijo, da bi za vrnitev na stari sistem omrežnin potrebovali pol leta, se ne strinjajo.
“Od elektrooperaterjev smo dobili neuradne informacije, da je za prehod na stari sistem obračunavanja z njihove strani mogoč v zelo kratkem času,” je izpostavila. Po oceni GZS gredo sicer predlogi Elesa v smeri njihovih predlogov, ki so jih predstavili lanskega marca, in sicer manj časovnih blokov, ustreznejša časovna in stroškovna razlika med časovnimi bloki, merjenje moči glede na dejansko doseženo moč in popravek tarifnih postavk, poroča STA.
Vladne napovedi nezadostne
Odzvali so se tudi na napovedi ministra Bojana Kumra, ki so po njihovi oceni nezadostne. Napoved delne ali celotne oprostitve plačila stroška za moč za najdražji prvi časovni blok za odjemalce v visoki sezoni po mnenju GZS ne bo razbremenila dela gospodarstva z najvišjimi podražitvami. Pri teh podjetjih so najvišja povečanja stroškov za energijo, ne za moč. Ta povečanja so po njenih besedah štiri- do šestkratna.
Na GZS so namreč na podlagi prejetih računov podjetij opravili analizo. “Ta je pokazala, da je dejanski dvigi stroškov v delu gospodarstva primerljiv z napovedmi GZS iz analize, opravljene še pred uvedbo sistema marca. Največje poprečne letne dvige je zaznati pri podjetjih, ki so na visoki ali srednji napetosti,” je razkrila. Vodja področja za problematiko omrežnine pri GZS Andreja Čerče je razkrila, da je analiza v povprečju pokazala večje relativno višanje glede na staro metodologijo pri uporabniški skupini 4 (visoka napetost), kjer njihov ocenjen povprečni dvig na letni ravni 163-odstoten.
Breme je treba porazdeliti med odjemalce in operaterje
GZS je prepričan, da bi moral regulator izvesti oceno učinka nove metrodologije izračunavanja omrežnine tako, da bi upošteval vse deležnike in jim zagotovil ustrezno večletno prehodno obobje, pri čemer bi morali upoštevati specifike in potrebe gospodarstva. Prepričani so, da bi se moralo breme aktivnega odjema sorazmerno porazdeliti med odjemalce in operaterje.
“Tako kot se je država odločila za spodbujanje obnovljivih virov energije in blažitev posledic za lastnike sončnih elektrarn, se bo morala odločiti tudi, ali želi v Sloveniji imeti industrijo materialov, kar je energetsko intenzivna industrija, ki je ključna za delovanje tudi ostalega dela gospodarstva. Če da, potem pričakujemo, da bosta vlada in regulator v novem omrežninskem sistemu upoštevala specifike te industrije,” je prepričana generalna direktorica Nahtigal.
Ž. K.