Ker je vlada Roberta Goloba razveljavila dohodninsko reformo tretje Janševe vlade, smo revnejši vsi Slovenci, to je empirično dokazano dejstvo. A za koliko? Koliko manj prejmete na račun? To je predvsem pomembno tudi za tistih 400 tisoč ljudi, ki je volilo za Gibanje Svoboda kljub temu, da jim je Golob že pred volitvami obljubljal višje davke.
Janševa dohodninska reforma je predvidevala postopno lajšanje davčnih bremen na plače od leta 2022 do 2025 v skladu s priporočili OECD, pri čemer je vlada reformo izvedla, ne da bi morala pri tem še dodatno obremeniti prebivalstvo drugje (npr. z nepremičninskim davkom). Letos je nastopil čas, ko bi dohodninska reforma res zaživela v svojem polnem potencialu. Poglejmo torej, koliko manj denarja imate zaradi Roberta Goloba in njegove socialistične vlade.
Postopno zvišanje olajšave do leta 2025 bi za zavezance pomenilo manjšo odmero dohodnine in s tem višjo neto plačo. Delavec s povprečno plačo je že leta 2022, ko je reforma začela veljati, dobil 260 evrov več, po takratnih izračunih ministrstva za finance leta 2023 520 evrov več, leta 2024 780 evrov več in leta 2025 1.000 evrov več letnega neto prejemka. Zaposlenemu z minimalno plačo bi se neto letna plača glede na veljavni sistem za leto 2025 zvišala za 478 evrov, že leta 2023 pa za 318 evrov.
Še bolj drastično se je znižala plača sposobnim – tistim, ki so gonilo razvoja in katere Slovenija zelo težko prepriča, da ostanejo v domovini. Golobova vlada je namreč ponovno uvedla 50-odstotno stopnjo dohodnine. Tisti s šestkratnikom povprečne plače (ob upoštevanju zvišanje stopnje v zadnjem dohodninskem razredu na 50 odstotkov) so leta 2023 prejeli 1.340 evrov manj, leta 2023 1.790 evrov manj, letos pa kar 2.290 evrov manj.
V nasprotju s predlogi OECD
OECD nas že desetletja opozarja, da je ogromna razlika med bruto in neto plačo (beri: visoka obdavčitev dela) ena od glavnih cokel slovenskega razvoja. Slovenska podjetja se v boju za preživetje želijo na tak ali drugačen način prilagoditi egalitarističnemu sistemu in delavcem ponujajo neobdavčen del plače skozi druge instrumente: npr. prek malic, potnih stroškov itd., čeprav Golobova vlada že dolgo grozi, da bo tudi te obdavčila.
Janševa dohodninska reforma je želela stanje začasno sanirati (pred kasnejšo večjo reformo), zato je zvišala plače vsem Slovencem, a ne skozi vladne dekrete, kot to počne leva oblast z višanjem minimalne plače, ampak tako, da se je požrešni proračun odpovedal delu dohodka. Tudi to je Golobova vlada s 1. januarjem 2023 razveljavila ter plače še dodatno obremenila z bivšim dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. Trpljenja pa s tem še ni konec – dodatna neprijetna presenečenja prinaša pokojninska reforma, ki bo letos še dodatno obremenila plače z novim prispevkom za dolgotrajno oskrbo.
Pri tem pa je potrebno opozoriti, da so se dohodki v proračun zvišali kljub Janševi reformi, saj so višje neto plače imele pozitiven vpliv na gospodarstvo in potrošnjo. Golobova vlada je reformo razveljavila izključno iz ideoloških vzgibov (ker bi več dobili tudi tisti z najvišjimi plačami). Tudi minister za gospodarstvo Matjaž Han danes lakonsko priznava, da bi danes glasoval, da se Janševa reforma ohrani.
Večji prihodki proračuna, slabša storitev
Prihodki v proračun sicer že desetletje vztrajno rastejo, prav tako pa javna poraba. V primerjavi z letom 2014 se je javna poraba zvišala že za 10 milijard (10.000.000.000,00 evrov). Povedati pa je treba, da kljub strašanskim bremenom, ki so jih deležni delavci, na koncu niso deležni storitve, ki bi takšno obremenitev opravičevala: ljudje umirajo v čakalnih vrstah za zdravnike, več ur čakajo na potne liste, ceste so balkansko luknjaste, javni prevoz pa je povsem disfunkcionalen. Se pravi, disfunkcionalna država zahteva nadpovprečno plačilo za svoje disfunkcionalne storitve.
M. I.