Slovensko gospodarstvo še dolgo ne bo pozabilo štirih let vladavine Roberta Goloba. Visoki davki, eksplozivna rast birokratskih bremen, energetska in regulativna negotovost ter splošna klima, ki je pogosto delovala sovražno do podjetij, puščajo globoke brazgotine. Ena izmed najnovejših žrtev tega okolja je tudi podjetje Radenska, ki po več kot 36 letih izgublja licenco za polnjenje in distribucijo pijač PepsiCo (Pepsi, 7Up, Mirinda in druge).
Novico so zaposlenim sporočili prejšnji teden. Direktor podjetja Marián Šefčovič je jasno povedal, da jih čakajo “neizogibne in težke poslovne odločitve”. Sodelovanje s PepsiCo se končuje konec leta 2026, proizvodnja pa bo po starem tekla do takrat. Med delavci se širi zaskrbljenost – govori se o nepodaljševanju pogodb za določen čas in morebitnih odpuščanjih.
Radenska je pod lastništvom češke skupine Kofola (od 2015) licenco razširila tudi na Hrvaško. Kljub temu gre po besedah Kofole za posel z nizko maržo, ki na ravni skupine predstavlja le nekaj odstotkov prihodkov. Podjetje vidi priložnost v krepitvi lastnih blagovnih znamk (Radenska, Kofola ipd.) in načrtuje zapolnitev sproščenih proizvodnih kapacitet z lastnimi izdelki. Vendar pa za lokalne delavce in Pomurje to predstavlja resno negotovost.
Izguba pomembnega mednarodnega partnerja pa ni le zgolj poslovna odločitev PepsiCo. Prihaja v času, ko je slovensko gospodarstvo pod Golobovo vlado doživljalo sistematične pritiske. Golobova vlada je v mandatu uvedla več novih davkov in prispevkov, katerih skupni obseg po ocenah presega milijardo evrov (nekateri viri govorijo celo o 7,5 milijardah novih javnih sredstev v obliki davčnih dajatev). Med drugim so zvišali davčne obremenitve dela, uvedli prispevek za dolgotrajno oskrbo, dvignili davek na oddajanje nepremičnin, obdavčili bilančne vsote bank in spreminjali druge dajatve. Davčni primež se je zvišal na 46,6 odstotka, kar je Slovenijo uvrstilo med države z najvišjo davčno obremenitvijo v regiji in Evropi.
Golobova vlada je ignorirala opozorila
Gospodarstveniki so stalno opozarjali na slabo poslovno okolje, previsoke davke, padec konkurenčnosti in odvračanje investicij. Opozorila so padala na gluha ušesa – vlada jih je v veliki meri ignorirala in nadaljevala z višanjem obremenitev. Posledica: zmanjšana potrošnja, manjše spodbude za investicije in inovacije, slabša gospodarska rast ter primeri, ko podjetja iščejo priložnosti v tujini. Dodatno so podjetja dušile birokratske ovire – nova poročila, okoljske in regulativne zahteve, beleženje delovnega časa in administrativne ovire, ki so močno povečale stroške in zmanjšale prožnost poslovanja.
Simbol tega sovražnega odnosa do gospodarstva sta bili tudi izjavi vrha vlade: Robert Golob je podjetnikom predlagal, naj davčno optimizacijo iščejo na Hrvaškem, nekdanji finančni minister Klemen Boštjančič pa je kot ugodnejšo alternativo omenil Bosno in Hercegovino.
Namesto da bi izboljšali pogoje doma, so jih usmerjali v tujino. Takšno okolje otežuje ohranjanje in pridobivanje tujih partnerstev ter investicij. Ko se pojavijo priložnosti za optimizacijo stroškov ali premestitev licenc (kot v primeru PepsiCo), podjetja lažje sprejemajo odločitve, ki škodujejo lokalnim lokacijam.
A.H.