Vedno bolj očitno je, da je glavni akter afere Fotopub Dušan Josip Smodej nedotakljiv in da ga obravnavajo kot privilegiranca, kljub hudim obtožbam. Obravnave se je lahko udeležil prek videopovezave, čeprav bi se za tako resno zadevo moral pojaviti osebno. Absurd postane še večji, če se spomnimo primera Radonjiča, ki so ga privedli s silo, čeprav je bil na bolniški. O dvojnih merilih in strahu levice pred razkritji, ki jih hrani Smodej, dvoma očitno ni več.
Obravnava domnevnega spolnega predatorja s strani sodstva je sprožila val kritik na družbenih omrežjih. “Degenerirani organi pregona! Osumljeni Smodej #Fotopub se lahko zagovarja kar preko videopovezave, osumljenega sodnika Radonjića pa so na sojenje pripeljali kar v lisicah. Tako, da “raja” vidi, kakšen “gangster” je Radonjić in kako “ubogi” je Smodej!,” je zapisal eden od profilov na X.
Afera Fotopub je izbruhnila avgusta 2022 z anonimnimi pričevanji o domnevnih zlorabah. Policijska preiskava se je zaključila jeseni 2022, tožilstvo je obtožnico vložilo marca 2025, vendar je sodišče Dušanu Smodeju dokument uspelo vročiti šele marca 2026, torej po skoraj celem letu zamude in več kot tri leta in pol po začetku afere. V tem času je Smodej bival v tujini, predvsem v Italiji in Franciji. Na predobravnavnem naroku je sodnica Vesna Podjed dovolila videopovezavo, narok pa je potekal za zaprtimi vrati zaradi varstva oškodovank.
V ostrem nasprotju s tem je potekala obravnava zoper Zvjezdana Radonjića. Kljub predloženim zdravniškim opravičilom in bolniški odsotnosti je celjska sodnica Gordana Malović odredila prisilno privedbo. Višje sodišče je kasneje prvostopenjsko sodbo razveljavilo zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Kot izhaja iz sodbe višjega sodišča, sodnica Malović pred narokom ni upoštevala oziroma dodatno preverila zdravstvenega stanja obtoženega, zaradi katerega ni bil sposoben ne pasivno ne aktivno sodelovati na sojenju. Ne le to, kasneje mu je sodnica s sklepom naložila med drugim plačilo 128 evrov stroškov za privedbo, ki jo je sama nezakonito odredila.
Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v členih 244.a in 304.a izrecno omogoča udeležbo obdolženca, prič ali drugih udeležencev na predobravnavnem naroku ali glavni obravnavi prek videokonference, če je zagotovljen varen prenos podatkov in identifikacija osebe. Ta možnost je namenjena predvsem primerom, ko je obdolženec v tujini, ko gre za praktične ovire (delo, oddaljenost) ali ko je fizična prisotnost neekonomična oziroma tvegana. Uporaba videopovezave zahteva odločitev sodišča, ki presoja primernost glede na okoliščine primera, pogosto pa tudi soglasje ali vsaj neugovor strank. V Radonjićevem primeru bi videopovezava teoretično lahko predstavljala alternativo prisilni privedbi, če bi sodišče ocenilo, da njegovo zdravstveno stanje dopušča vsaj pasivno udeležbo na daljavo.
Vendar sodišče te možnosti ni uporabilo, temveč je vztrajalo pri fizični prisotnosti. Zakon sicer ponuja orodja za prilagodljivo obravnavo, a njihova uporaba v veliki meri ostaja odvisna od presoje posameznega sodnika ali senata.
“Primer on-line Smodej odpira čisto nove možnosti woke sodstvu. Online zaslišanje, online sojenje in za kazen tri mesece pogojno zaprtje … Instagram profil. Saj so zaporniki lahko tudi kar doma. 1x dnevno se po Zoomu javijo nadzorniku, pa je,” je zadevo sarkastično komentiral strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič.
Primer on-line Smodej odpira čisto nove možnosti woke sodstvu.
Online zaslišanje, online sojenje in za kazen tri mesece pogojno zaprtje … Instagram profila.
Saj so zaporniki lahko tudi kar doma. 1x dnevno se po Zoomu javijo nadzorniku, pa je.
👏🤦♂️
— Edvard Kadič (@EdvardKadic) July 4, 2026
Primerjava obeh zadev razkriva strukturne razlike v obravnavi. Smodej je kljub resnosti obtožb prejel znatno prostor za prilagoditve in daljše obdobje odsotnosti iz države, medtem ko je bil Radonjić soočen s strožjim pristopom. Takšna selektivnost ni zgolj vprašanje posamičnih odločitev, temveč kaže na širši vzorec v sistemu, kjer politična občutljivost primera, morebitna ozadja in kadrovske strukture lahko vplivajo na tempo in način postopkov.
Smodejev primer od začetka spremljajo špekulacije o povezavah z določenimi političnimi krogi, predvsem blizu Levice, kar v javnosti krepi dvom o morebitni zaščiti. V javnosti so se znova pojavile govorice o obsežni zbirki fotografij in videoposnetkov, ki naj bi jih hranil Smodej. Po trditvah virov naj bi ti materiali prikazovali Manco Krnel in Luko Mesca, pa tudi vse tri skupaj v kočljivih situacijah. O tem si več lahko preberete tukaj. Dolgotrajne zamude pri vročitvi obtožnice in kasnejša dovolitev videopovezave samo še dodatno hranijo te percepcije. Po drugi strani je Radonjić znan po odločitvah, ki so bile v nasprotju z določenimi pričakovanji sodniških in tožilskih struktur.
A.H.