Ko je Robert Golob maja 2022 prevzel oblast z obljubo “ničelne tolerance do korupcije”, je mandat njegove vlade (2022–2026) zaznamovala vrsta odmevnih afer. Po mnenju opozicije, revizijskih institucij in dela medijev so razkrile sistemski klientelizem, netransparentne javne nakupe in vplivne povezave. Medtem ko so nižji uradniki postali osumljenci, je politična odgovornost vrha – vključno s premierjem Golobom in koalicijskimi ministri – izostala.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), Računsko sodišče in policija so v več primerih zaznali tveganja in nepravilnosti, a kritiki opozarjajo, da je manjkala politična volja za celovito razčiščevanje, zlasti kadar so bile vpletene koalicijske stranke ali vplivni posamezniki, kot je ljubljanski župan Zoran Janković. Spodaj so najodmevnejši primeri.
Ena najbolj simboličnih afer je bil nakup dotrajane poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani konec decembra 2023. Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Dominike Švarc Pipan je za objekt, ki naj bi služil potrebam sodišč, odštelo 7,7 milijona evrov. Prodajalec Sebastjan Vežnaver jo je štiri leta prej kupil za približno 1,7 milijona evrov. Računsko sodišče je ugotovilo neustrezno investicijsko dokumentacijo, prerazporeditev 6,5 milijona evrov iz proračunske rezerve brez ustrezne podlage in pomanjkanje kontrol. KPK je zaznala korupcijska tveganja in zadevo odstopila policiji.
Ta je nato marca 2024 opravila hišne preiskave; osumljenih je bilo 13 oseb (med njimi Simon Starček, Uroš Gojkovič, cenilec Anton Rigler in Vežnaver), z domnevno 2,9–3,4 milijona evrov protipravne koristi. Ministrica Švarc Pipan je odstopila. Proti finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču in Robertu Golobu (ki sta po nekaterih ovadbah vedela za manevre) ni bilo vloženih obtožnic na najvišji ravni – preiskave so se osredotočile na nižje ravni. Primer je tako ostal le simbol netransparentne porabe.
Nabava 13.000 prenosnih računalnikov
Ministrstvo za digitalno preobrazbo pod Emilijo Stojmenovo Duh je leta 2023 kupilo računalnike “na zalogo” za 6,5 milijona evrov brez jasne analize potreb. Del so kasneje razdelili (npr. ob poplavah), a postopek je bil kaotičen. KPK je zaznala tveganja kartelnega dogovarjanja (le štiri podjetja), Računsko sodišče negospodarnost. Leta 2025 so bile hišne preiskave; devet oseb osumljenih oškodovanja za okoli štiri milijone evrov. Ministrica je izgubila položaj, politična odgovornost vrha je ostala le v kritikah opozicije.
Oddaja Tarča je v letih 2025 in 2026 razkrila sporne nepremičninske posle ljubljanskega župana Zorana Jankovića in njegove družine, med drugim projekt Bellevue Living v Šiški, kjer naj bi v zameno za donacije, darila in počitnice vplival na izdajo gradbenih dovoljenj. Specializirano državno tožilstvo je vložilo zahtevo za sodno preiskavo, v kateri je Janković prvoosumljenec, poleg njega pa še nekdanji načelnik UE Bojan Babič in njegovi pomagači.
Posnetki iz afere Black Cube so še dodatno nakazovali Jankovićevo domnevno vlogo pri političnem vzponu Goloba, o čemer se je ves čas špekuliralo. Posebej odmevna je bila afera s projektom kanal C0, ki poteka čez vodovarstveno območje Kleče in ogroža pitno vodo za Ljubljano. Po navedbah Tarče in tožilstva naj bi Janković osebno pritiskal na prej omenjen uradnike upravne enote za pospešitev postopkov, pri čemer naj bi Babič posredoval po njegovih navodilih, Erjavčeva pa v zameno za zaposlitev hčerke v živalskem vrtu pomagala pri izdaji dovoljenj. Očitki so vključevali nevestno delo, ponarejanje listin in goljufijo na škodo EU. Janković je vse očitke zanikal in govoril o “političnem lovu na čarovnice”. Preiskava domnevno še vedno poteka, medtem ko projekt čaka pravne izzive, vključno s tožbami lastnikov parcel.
DARS, Ugljan
Družba za avtoceste (DARS) je bila v mandatu večkrat v središču pozornosti. Tarča na RTV Slovenija je februarja 2026 poročala, da je premier Golob z družino in sodelavci (vključno z direktorjem DARS Andrejem Ribičem) dopustoval v hotelu Stari dvor na hrvaškem otoku Ugljan, ki ga upravlja družina Mihe Piškurja (zaposlenega na Slovenskih železnicah). Podjetje DC Limited, povezano s Piškurjem, je v času Golobove vlade od DARS prejelo dobrih 47.000 evrov, od Gen-I Sonce pa dodatnih skoraj 100.000 evrov.
KPK je zadevo obravnavala, a ni potrdila utemeljenega suma kršitve nasprotja interesov – po njihovem mnenju zasebno druženje samo po sebi ni dovolj za dokaz pristranskosti, čeprav že sam videz konflikta interesa škoduje ugledu institucije in zaupanju do nje. A zadeva je dobila več pomena, ko so na dan prišli posnetki iz “afere Black Cube”. Posnetki (zlasti izjave Jožeta Oberstarja) so prikazovali DARS kot “politično orodje” vlade: sredstva naj bi se usmerjala k zaveznikom, medijem in projektom, naklonjenim oblasti, medtem ko naj bi se nasprotnike kaznovalo. Oberstar je govoril o političnem vplivu pri dodeljevanju poslov (npr. Kolektorju na račun drugih ponudnikov) in o tem, da naj bi bil DARS orodje za “kupovanje podpore”.
Leta 2023 je prišlo tudi do afere z domnevnim kartelnim dogovarjanjem pri avtovleki, ki je pripeljala do odhoda takratnega direktorja Valentina Hajdinjaka – po Oberstarjevih navedbah naj bi šlo za “zrežirano” akcijo proti nekomu, ki “ni bil del klike”.
Afera Black Cube in posnetki
Pred volitvami marca 2026 so se pojavili tajni prisluhi in posnetki, ki so bremenili vplivne osebe iz Svobode in SD – med drugim Vesno Vuković, Alenko Bratušek, ki je domnevno “kradla“, Dominiko Švarc Pipan in Jožeta Oberstarja. Posnetki so nakazovali politično usmerjanje javnih sredstev prek DARS, financiranje naklonjenih medijev/NVO in dodeljevanje poslov zaveznikom.
Vlada je sprva trdila, da gre za ponaredke z UI; nemški forenzični inštitut v Wiesbadnu pa je potrdil pristnost vsebine (čeprav obdelano). Kljub jasnim dokazom, se je Golobova vlada s pomočjo režimskih medijev ves čas osredotočala na to, “kdo je snemal” namesto na vsebino. Seveda, ko pa se je celotna levica razkrila kot kriminalna združba.
Nenazadnje je tu še nekdanja ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić iz vrst Gibanja Svoboda, ki je bila vpletena v afero z gliserjem. Podjetje njenega partnerja Andreja Krmca (Goistra) je prejelo okoli 196.000 evrov javnih sredstev (LAS Istra) za projekt, v okviru katerega so kupili gliser Bavaria Vida 33. Čalušić je bila večkrat opažena na njem, a je zanikala zasebno uporabo ali vpletenost v izbiro projekta.
Poleg vsega naštetega je tu še finančna afera, ki je zaznamovala sam začetek Golobove vladavine. Spomnimo, v času vodenja Gen-I (pred politiko) naj bi Golobova družba prek beograjske podružnice nakazala več milijonov evrov (ocenjeno 1,5–2+ milijona) podjetjem kosovskega veleposlanika na Hrvaškem Martina Berishaja (MB Consulting) za “svetovanje” na energetskem trgu Balkana. Berishaj je priznal prejemke in dvige gotovine (v vrečah); preiskave na Kosovu, v Srbiji in Sloveniji sumijo pranje denarja in financiranje kosovske politike. Kljub vsem znanim dejstvom in priznanjem Berishaja je Golob zanikal nepravilnosti, slovenska preiskava pa je zastala.
A.H.