“… na čelo URI Soča pa je prišel Roman Jakič, ki mu samostojna Slovenija nikoli ni bila želja. Še huje pa je to, da je sedanji direktor v kazenskem postopku.”
Dr. Zvone Čadež je doktor kemijskih znanosti, specialist za boj proti terorizmu in proliferaciji orožja za množično uničevanje, častni profesor FBI, dolgoletni strokovnjak na področju zaščite in reševanja ter nekdanji direktor URI Soča. Strokovnjak, ki je svojo kariero posvetil varnosti Slovenije. Od razvoja ključnih podatkovnih zbirk za nevarne snovi, ki so jih gasilci uporabljali več kot 20 let, do vodenja URI Soča in mednarodnih izkušenj v najboljših sistemih zahodnega sveta. V intervjuju dr. Čadež pove, kako politične odločitve ogrožajo pripravljenost države na nesreče in teroristične grožnje – ter zakaj je nujno, da se stvari spremenijo.
Spoštovani dr. Čadež, doktorirali ste iz kemijskih znanosti že pri 29 letih in se specializirali za področje boja proti terorizmu in proti proliferaciji orožja za množično uničevanje. Prejeli ste naziv častnega profesorja FBI. Kako so te izkušnje vplivale na vaše delo v javni upravi in pozneje na URI Soča?
Dr. Zvone Čadež: Da, zanimivo vprašanje. Moja podiplomska izobraževanja in usposabljanja po zahodni Evropi in Skandinaviji, ZDA in Kanadi so mi, poleg novih znanj, prinesla predvsem neposreden vpogled v sisteme, ki delujejo in se jim v Sloveniji želimo čim bolj približati. Največji vtis sta name naredili Norveška in Švica. To sta državi, pri katerih bi se morali naučiti, kaj pomeni odnos do dela in do lastne države. To sta državi, kjer se najprej od ponedeljka do petka trdo dela in zelo dobro zasluži, tako da se lahko ob koncu tedna in med prazniki počiva, s tem da ti na koncu meseca ostane toliko od plače, da res lahko napreduješ tudi v materialnem smislu. Nikoli ne bom pozabil prizorov s sobotnih potovanj z vlaki po Švici. Vagoni so bili polni fantov in deklet, oblečenih v vojaške uniforme. Bili so polno opremljeni, vključno z vojaškim orožjem in strelivom, ki ga hranijo kar doma. Fantje so potovali na obvezno vojaško usposabljanje, dekleta pa so šla z njimi prostovoljno. Povedali so mi, da se dekleta, medtem ko se fantje urijo v streljanju, običajno udeležijo usposabljanj iz dajanja prve pomoči. Nepozaben je ponos, s katerim so mi razlagali pomen posameznih našitkov in značk na uniformah.
V največjem švicarskem laboratoriju za proučevanje bojnih strupov v Spiezu so vaje vodili znanstveniki iz največjih farmacevtskih družb, ki so na ta način opravili obvezno rezervno služenje vojaškega roka. V pogovorih z njimi sem izvedel, da jim kljub bajni plači v službi ne pade na pamet, da se ne bi udeležili obveznega usposabljanja, saj bi bilo to ne samo zelo drago za podjetje, ampak bi bilo predvsem sramotno do domovine. Njihove načine nekonfliktnega in učinkovitega vodenja sem z velikimi uspehi uporabljal pri svojem triletnem vodenju Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS Soča, dokler me ni “Svoboda” politično odstavila.
Delali ste na ministrstvu za obrambo in Upravi RS za zaščito in reševanje. Kakšne so ključne spremembe na tem področju v zadnjih letih, zlasti glede biološko-kemične in jedrske zaščite ter baze nevarnih snovi, ki ste jo razvili?
Da, bil sem odgovorna oseba za nastanek in razvoj slovenske spletne podatkovne zbirke nevarnih snovi »NevSnov« ter slovenske spletne podatkovne zbirke bioloških agensov, imenovane »Bio agensi«, ki so ju gasilci in službe nujne medicinske pomoči vsakodnevno uporabljali več kot 20 let pri reševanju ob nesrečah z nevarnimi snovmi ter ob sumih na teroristične napade. Pri razvoju obeh omenjenih zbirk sem sodeloval s Centrom za zastrupitve UKC Ljubljana in z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Od novembra leta 2024 sta zbirki nedostopni, saj trenutni generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin, ki je Golobov kader, ni uspel obnoviti pogodbe o njunem vzdrževanju in posodabljanju. Glede na to, da je v zbirki več kot 5500 nevarnih snovi z opisi lastnosti snovi in označevanja v transportu, potrebne zaščitne opreme, postopkov za gašenje in reševanje ter sanacijo, vplivov na zdravje in okolje, veljavnih zadevnih uredb EU itd., je popolnoma jasno, da je nedostopnost teh dveh edinih namenskih zbirk v slovenskem jeziku kriminal, ki podcenjuje in žali tako slovenske gasilce kot zaposlene v službah nujne medicinske pomoči, predvsem pa ogroža njihovo varnost in zdravje pri posredovanjih ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Poleg naštetega je vsem jasno, da se ogroženost zaradi možnih napadov z nekonvencionalnimi sredstvi stalno povečuje. In vse to se je v Sloveniji dogajalo samo zato, ker sem ponosen član SDS.
Mimogrede, to je bil tudi edini razlog, da me na URSZR niso vzeli nazaj v službo po razrešitvi v URI Soča, čeprav sem imel podpisan sporazum o mirovanju delovnega razmerja. Od mojega odhoda z URSZR tam nimajo zaposlenega nikogar z znanji s področja nevarnih snovi ali radiološke, kemijske in biološke zaščite.
Me prav zanima, koliko časa bo vlada Janeza Janše še tolerirala obstoječe stanje.
Glede na to, da ste bili kar 27 let zaposleni v URSZR, me zanima, kakšno je vaše mnenje o (ne)delovanju sistema SI-Alarm, za katerega je Slovenija namenila kar 4,5 milijona evrov?
Žal je moje mnenje o delu generalnega direktorja URSZR Leona Behina zelo kritično in (ne)delovanje sistema SI-Alarm to samo potrjuje.
Pa pojdimo lepo po vrsti in poglejmo najprej uradno definicijo: Sistem SI-Alarm omogoča hiter prenos sporočil – v nekaj sekundah – na mobilne telefone, povezane z mobilnim omrežjem katerega koli operaterja v Republiki Sloveniji.
URADNI NAMEN: Sistem se bo uporabljal za različne namene pri zaščiti zdravja in premoženja prebivalcev in obiskovalcev na območju Republike Slovenije, med katerimi so:
- opozarjanje na neposredne nevarnosti (na primer velik požar, poplave, potres, razlitje nevarne snovi, industrijska nesreča, teroristični napad),
- opozarjanje na bližajoče se nevarnosti (na primer poplave, vetrolom, zemeljski plaz, neurje, teroristični napad),
- obveščanje o ukrepih prebivalcev pred, med in po naravni ali drugi nesreči,
- pomoč pri iskanju pogrešanih oseb.
Kdo bo odločal o pošiljanju sporočil?
Sporočila bo na mobilne telefone pošiljal URSZR.
Kot vidimo, je v teoriji vse jasno.
Kaj pa v praksi?
V praksi je pa en velik nič oziroma katastrofa v obliki neuporabe sistema.
Naj naštejem nekaj primerov, ko bi morali uporabiti sistem SI-Alarm, pa ga niso.
- november 2025, Goriška Brda: IZREDNO DEŽEVJE IN PLAZOVI, nekaj vasi je ostalo brez ceste. Če bi bili obveščeni, bi odpeljali vsaj avtomobile na drugo stran od plazovitega terena, da bi se lahko vozili v službo, trgovino, k zdravniku …
- februar 2026, Pohorje: IZREDNO SNEŽENJE IN SNEGOLOM, več kot 40.000 prebivalcev je ostalo brez elektrike. Avstrija je sistem isti dan uporabila v okolici mesta St. Anton am Arlberg.
- junij 2026, Komenda, deli Koroške in Štajerske: IZREDNO NEURJE S TOČO. Če bi bili prebivalci obveščeni, bi lahko odpeljali vsaj vozila v garaže, tako pa jim je razbilo še šipe na avtomobilih …
Človek se upravičeno vpraša, za kaj je bilo namenjenih 4.500.000 evrov davkoplačevalskega denarja.
Kaj bi rekli za konec?
Da sem vesel za novo vlado Janeza Janše. Dela ji ne bo zmanjkalo. Želim ji veliko uspeha.
Biografija
Dr. Zvone Čadež je bil rojen decembra 1966 v Šempetru pri Gorici. Izhaja iz štiričlanske kmečke družine v vasi Kozana. Osnovno šolo je obiskoval na Dobrovem v Goriških brdih. Univerzitetni študij kemije na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, je zaključil leta 1990. Že med študijem se je vključil v raziskovalno delo in leta 1990 dobil prvo nagrado družbe Krka, d. d., za sinteze novih spojin kot potencialnih zdravil. Na isti fakulteti je leta 1993 magistriral in leta 1995 doktoriral. Leta 1994 se je kot svetovalec za naravoslovne vsebine zaposlil na Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR), ki deluje v okviru MORS. Navdušen nad novim Izobraževalnim centrom za zaščito in reševanje RS na Igu (ICZR) je leta 1995 prevzel vodenje izobraževanj in usposabljanj s področja radiološke, kemijske in biološke obrambe (RKB) za enote Civilne zaščite (CZ) ter s področja kemije in nevarnih snovi za poklicne gasilce. Ves čas si je prizadeval za čim večjo vključenost Slovenske vojske (SV) v naloge zaščite in reševanja (ZIR). Leta 2003 je prejel bronasto medaljo SV za izredne zasluge. Objavil je nekaj strokovnih člankov v revijah SV in Ujma. Bil je urednik knjige Biološka vojna. Po 11. novembru 2001 se je dodatno specializiral za področje boja proti terorizmu. Specialistična znanja je pridobival na številnih usposabljanjih po Evropi, Ameriki in Kanadi. Na podlagi zaslug pri pripravi in izvedbi usposabljanj, ki jih je za slovensko policijo organiziral Zvezni preiskovalni urad ZDA, je leta 2004 prejel naziv častni profesor FBI za boj proti širjenju orožja za množično uničevanje. Istega leta je prejel bronasti znak CZ za nesebično delo v sistemu ZIR. Bil je odgovorna oseba za nastanek in razvoj podatkovne baze nevarnih snovi »NevSnov«, ki jo gasilci še danes uporabljajo pri reševanju ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Z zdravstvenim sistemom je poklicno v stiku že več kot 25 let. Bil je član številnih medresorskih delovnih skupin, ki jih je vodilo ministrstvo za zdravje (MZ). Večkrat je predaval zdravnikom urgentne medicine in drugim delavcem služb nujne medicinske pomoči o dekontaminaciji poškodovanih ob nesrečah z nevarnimi snovmi in dezinfekciji prostorov ob sumu na prisotnost koronavirusa SARS-CoV-2. Kot odgovorna oseba za nevarne snovi ter vire ionizirajočih sevanj v URSZR je vsa leta sodeloval z Uradom RS za kemikalije in Upravo RS za varstvo pred sevanji, ki sta organa v sestavi MZ. Kot predstavnik MORS je bil dolgoletni član državne komisije za strateško blago, ki je organizirana pod okriljem MZ. V obdobju 2012–2021 je vodil področje RKB-zaščite in nevarnih snovi v sektorju za operativo URSZR v Ljubljani. V tem obdobju je bil tudi predstavnik Slovenije za omenjeno področje v EU in civilnem delu Nata. Ima aktiven certifikat za člana upravnih in nadzornih odborov, ki ga na podlagi usposabljanja in opravljenih izpitov izdaja Združenje nadzornikov Slovenije.
Vida Kocjan