Meja Evropske unije (EU) se je podrla v nekaj urah. V četrtek, 30. julija, je od poldneva do popoldneva več deset tisoč nezakonitih migrantov vstopilo v Ceuto, špansko eksklavo na severu Afrike (Maroku). Večina jih je priplavala okoli valobrana, del pa jih je mejo prestopil po kopnem, potem ko so preobremenjene obmejne sile obupale nad poskusi zadrževanja množice. To je bil brutalen vdor v mesto, v katerem živi okoli 84.000 ljudi. Do petka se je, po neuradnih informacijah, število zavojevalcev še povečalo. Hodili so po ulicah, plenili in nadlegovali domačine.
Celo španski premier Pedro Sánchez – socialist, ki ni ravno znan po nasprotovanju migracijam – je dejal, da je bil vdor “kršitev ozemeljske suverenosti” Španije. Vendar je to storil šele potem, ko je več evropskih voditeljev izrazilo zaskrbljenost zaradi dogodkov, ko je Francija okrepila nadzor na španski meji in je Italija začasno prekinila schengenski dogovor s Španijo. Kakopak, nihče ni želel, da drhal, ki je zavzela Ceuto prek Iberskega polotoka, doseže evropske prestolnice.
Obseg invazije je bil skrb vzbujajoč, informativni cikel medijskega mainstreama pa predvidljiv: najprej so govorili o nekaj sto, nato o nekaj tisoč pretežno maroških državljanih, ki so vdrli na špansko ozemlje. Ko so na spletu prevladali posnetki, ki so kazali na apokaliptično razsežnost vdora, so sledila poročila o žrtvah in žrtvovanju mladih moških (kakopak, večinoma “mladoletnih”), ki so s plavanjem po “nevarnem morju” (khm, preplavati so morali nekaj deset metrov) tvegali življenja, ker so si želeli boljše prihodnosti. Nenadoma so medijsko krajino preplavile zgodbe, polne sočutja: o bosem moškem, ki je imel na sebi samo kratke hlače, o mladeniču, ki je kazal podplutbe, ker naj bi ga domačini pretepli, o nekom, ki že nekaj dni ni jedel … Ni kaj, kar vzemimo robčke in si obrišimo solze.
Sanchez krivca našel v dezinformacijah in skrajni desnici
Kje so v poročilih domačini? Kje so prebivalci Ceute? Kje so tisti, ki so se zaprli v svoje domove in s strahom opazovali hordo tujcev, ki so okupirali njihovo mesto? Posnetkov zažganih avtomobilov, razbitih stekel trgovin, oropanih lokalov, oskrunjenega pokopališča in poskusov vlomov na levičarskih televizijskih programih seveda niste videli. To je bil učbeniški primer prirejanja realnosti: zgodba o prestrašenih in lačnih ilegalcih, ki so miroljubni in nesrečni, ker jih pričakala španska negostoljubnost, zato so si morali, logično, postreči sami. Prava žrtev je bila hitro določena: tisti, ki je plaval po morju in se prebil čez mejo. Zdaj je bilo treba najti še krivca. Kar je bilo lahko delo. Sánchez ga je hitro določil: dezinformacije in skrajna desnica. Zelo priročno. Potem ko je spomladi nedokumentiranim tujcem v Španiji obljubil legalizacijo bivanja, se je zdaj delal neumnega, češ da ni bil prav razumljen. In skrajna desnica? Ah, izkoristila je dogajanje. Ker je vdor na ozemlje EU označila za invazijo, je s tem promovirala svoje rasistične in ksenofobne ideje.
Bruselj je temu prikimal. Celo več. Potem ko je Sánchez – preden je odšel na dopust v z zidom obdano državno rezidenco – oznanil, da so skoraj vsi “plavalci” že nazaj v Maroku, je evropski komisar za migracije Magnus Brunner izjavil, da je EU uspešno prestala “preizkus” varovanja meja in pokazala, da je “odporna proti dezinformacijam”. Očitno mu je vročinski val dokončno scvrl možganske celice! EU preizkusa ni prestala. Ko na ozemlje EU usklajeno in nezakonito v nekaj urah vstopi skoraj 80.000 mladih moških, to pomeni, da ne varuješ svojih meja. Zato so preizkus v resnici prestali zavojevalci. Videli so, da lahko kadar koli in v poljubnem številu prestopijo mejo ter gredo mirno nazaj, ne da bi se jim kaj zgodilo. Naslednjič jih lahko pride še več, samo takrat bodo oboroženi.
Brunner, ki očitno živi v vzporednem svetu, govori neumnosti. Kar je neodgovorno. Bom jasen: Evropa je padla. In pika.
Jože Biščak