“V ekonomiji igra ogromno vlogo tudi psihologija,” poudarja ekonomist Štefan Šumah ob podatkih o nenadnem pospešku slovenske gospodarske rasti. Po letih upočasnjevanja je slovenski BDP v drugem četrtletju letos zrasel za kar 5 odstotkov, kar je najvišja medletna rast po prvem četrtletju leta 2022. Pravi, da je eden ključnih razlogov za preobrat optimizem, ki se je okrepil po oblikovanju nove vlade Janeza Janše in pričakovanjih glede prihodnje gospodarske politike. “Od te vlade se pričakuje nekaj pozitivnega in to je največji vzvod, ki je vplival na gospodarsko rast – optimizem,” pravi Šumah.
Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju letos namreč presenetljivo močno pospešilo. Bruto domači proizvod (BDP) je bil realno za 5 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani, kar je najvišja medletna gospodarska rast po prvem četrtletju leta 2022. V prvem četrtletju je bila rast po popravljenih podatkih 3,2-odstotna, v prvem polletju pa je gospodarstvo zraslo za 4,1 odstotka. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije tako kažejo precej drugačno sliko od napovedi, ki so za letos predvidevale približno dvodstotno gospodarsko rast. Krepila se je domača potrošnja, še posebej investicije, opazno pa je okrevanje tudi v izvoznem sektorju. Kaj torej stoji za tako močnim preobratom in ali lahko trenutni zagon postane začetek daljšega obdobja gospodarske rasti? Štefan Šumah ob tem pravi, da imajo pričakovanja in zaupanje pomembno vlogo pri odločitvah potrošnikov in podjetij.
Ekonomist meni, da pri razumevanju trenutnega preobrata ne gre spregledati dejavnika, ki ga statistika težje izmeri, psihologije oziroma zaupanja v prihodnosti. Po njegovem mnenju je pomemben premik ravno na tem področju in sicer v pričakovanjih glede prihodnje gospodarske politike. “Od te vlade se pričakuje nekaj pozitivnega in to je največji vzvod, ki je vplival na gospodarsko rast – optimizem,” pravi Šumah. Prav optimizem je v trenutnih razmerah eden ključnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na odločitve gospodinjstev in podjetij. Če ljudje pričakujejo boljše gospodarske razmere, so bolj pripravljeni trošiti, podjetja pa investirati in zaposlovati.
Interventni zakon bi izstrelil razvoj?
Ob tako močni gospodarski rasti se odpira tudi vprašanje, ali bi lahko dodatno spodbudo prinesel interventni zakon, katerega uveljavitev je trenutno blokirana zaradi referenduma. Šumah meni, da bi bil učinek zakona pozitiven. “Definitivno bo učinek. Bo smerokaz, v katero smer se bo nadaljevala ekonomska politika države. In to je kar je najbolj vredno,” poudarja. Po njegovih besedah bi zakon lahko vplival predvsem na investicije in zaposlovanje, saj vsebuje ukrepe, ki naslavljajo nekatere težave podjetnikov in podjetij.
“Bo vplival tudi na investicije, na zaposlovanje. Bo prinesel pozitiven učinek. Vanj so zajete najbolj osnovne stvari, ki žulijo samostojne podjetnike, podjetja z visoko izobraženim kadrom. To je zajeto v zakonu in to je samo usmeritev vlade, kam se bo nadalje peljala, v kateri smeri,” ocenjuje.
Najpomembnejši signal gospodarstvu
Po Šumahovem mnenju torej pomen morebitnega interventnega zakona ni zgolj v posameznih ukrepih, temveč tudi v signalu, ki ga država pošilja gospodarstvu. Če podjetja dobijo občutek, da bo gospodarska politika v prihodnje bolj predvidljiva in naklonjena investicijam, lahko to vpliva na njihove odločitve o novih projektih, zaposlovanju in razvoju. “Tu so še stvari, ki so jih poudarjali pred volitvami, in ko se je izvedelo, kdo bo sestavljal vlado, se je zgodil tudi porast optimizma. In optimizem v tem trenutku najbolj vpliva, bolj kot vsi zunanji dejavniki,” pravi Šumah.
Rast nad pričakovanji
Tudi Banka Slovenije ugotavlja, da je bila gospodarska aktivnost v prvem letošnjem polletju močna in precej nad pričakovanji. Podobno ocenjuje tudi Umar, ki ugotavlja izboljšanje gospodarske klime. Posebej se je okrepila rast v izvoznem sektorju, razpoloženje med gospodarskimi subjekti pa je poleti boljše kot spomladi. Podatki tako kažejo, da je slovensko gospodarstvo v letošnje poletje vstopilo z bistveno večjim zagonom, kot se je pričakovalo.
Potrošnja, investicija in gradbeništvo močno navzgor
K rasti je največ prispevalo gradbeništvo. Dodana vrednost v tej dejavnosti se je povečala za kar 15,9 odstotka. Pomembno so se okrepile tudi trgovina, promet in gostinstvo, kjer je bila rast 5,2-odstotna, ter predelovalne dejavnosti, ki so zrasle za 4,3 odstotka.
Pomemben motor rasti so bile tudi investicije. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 13,2 odstotka, pri čemer so investicije v zgradbe in objekte zrasle za 19 odstotkov. Investicije v opremo in stroje so se povečale za 10,1 odstotka.
Okrepila se je tudi potrošnja gospodinjstev. Izdatki za končno potrošnjo so bili za 3,4 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, kar je največja rast v zadnjih šestih četrtletjih. Pri tem so se nakupi trajnih proizvodov povečali za kar 10,1 odstotka.
Izvoz blaga in storitev se je povečal za 6,4 odstotka, vendar je bil vpliv menjave s tujino na gospodarsko rast še vedno negativen, saj je uvoz s 7,6-odstotno rastjo prehiteval izvoz.
Če pa bo interventni zakon po referendumu vendarle stopil v veljavo, bi lahko po Šumahovi oceni pomenil še dodatno spodbudo – ne le prek konkretnih ukrepov, temveč predvsem kot signal gospodarstvu, v katero smer se bo nadaljevala ekonomska politika države.
A. G.