Notranja revizija nakupa propadajoče stavbe na Litijski v Ljubljani je močno obremenila tri ključne akterje afere: nekdanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, predsednika vlade Roberta Goloba in finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Urad RS za nadzor proračuna, sicer organ v sestavi Ministrstva za finance, ki ga vodi prav v afero vpleteni Boštjančič, skuša sedaj relativizirati ugotovite revizije, ki je nastala na pravosodnem ministrstvu. Tej očita nekatere tehnične pomanjkljivosti, saj vsebinskih ugotovitev revizije sploh ni preverjal.
Ena izmed ključnih ugotovitev notranje revizije pravosodnega ministrstva je bila, da so bila sredstva za sporni nakup nezakonito prerazporejena iz proračunske rezerve. Ključna oseba pri tem dejanju seveda ne more biti nihče drug kot finančni minister. Kot izhaja iz notranje revizije, ki jo je neuradno pridobilo več medijev, pa naj bi bili vsi trije akterji o celotnem poteku nakupa podrobno obveščeni.
Trojice pa ni obremenila zgolj notranja revizija Ministrstva za pravosodje, temveč tudi Računsko sodišče. To je ugotovilo, da je bilo pri procesu nakupa kršenih več predpisov. Kot so navedli, sredstva za nakup stavbe niso bila načrtovana niti v proračunu za leto 2023 niti v dveh rebalansih, ki so sledili. Ministrstvo za finance je po ugotovitvah Računskega sodišča pri postopku nakupa kršilo več predpisov pravilnika o izvrševanju proračuna. Tako očitki zoper odgovorne kot tudi Boštjančičeva afera “Belize” so tudi podlaga za interpelacijo finančnega ministra, ki jo je vložila SDS. Več – TUKAJ.
Že poleti pa se je začelo nakazovati, da bo finančno ministrstvo skušalo “vrniti udarec”. Tedaj smo bili v uredništvu obveščeni, da se bo Urad RS za nadzor proračuna (spomnimo, gre za urad v sestavi finančnega ministrstva) pod pritiskom finančnega ministra “z vsemi topovi” spravil nad revizorko Suzano Hötzl, ki je pripravila notranjo revizijo na Ministrstvu za pravosodje.
Ugotovitve Urada za nadzor proračuna
Urad je v izrednem pregledu ugotovil neskladnosti notranje revizije Ministrstva za pravosodje z usmeritvami za državno notranje revidiranje. Zmotilo jih je, denimo, da notranje revizije ni odredila nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki je bila kot predstojnica organa neposredno nadrejena notranji reviziji in je imela edina pravico odrejati izredne notranje revizije. A ta ugotovitev je precej nenavadna, saj bi v tem primeru morala notranjo revizijo odrediti prav oseba, ki je bila med najbolj odgovornimi za sporni nakup. Urad dalje ugotavlja, da so zaznali okoliščine, ki bi lahko ustvarjale dvom v nepristranskost službe za notranjo revizijo na Ministrstvu za pravosodje. Revizija je bila namreč uvedena na zahtevo tedanjega generalnega sekretarja na ministrstvu Uroša Gojkoviča, ki naj bi bil kot vodja enote revizijskega okolja odgovoren za nakup stavbe. Tudi ta ugotovitev je izrazito nenavadna, saj se pod kupoprodajno pogodbo v primeru “Litijska” ni podpisal slednji, temveč odstopljena ministrica. Z nakupom se je celo hvalisala na družbenih medijih, pred odstopom pa je dejala, da prevzema “objektivno odgovornost” za nakup.
Urad hkrati dvomi v nepristranskost revizije, saj je zaznal neenakovredno obravnavo in vključevanje odgovornih oseb v revizijo, izpostavlja pa tudi, da služba za notranjo revizijo kljub ugotovljenim sumom storitve kaznivih dejanj ni pripravila poročila o nepravilnostih, ki bi ga morala posredovati predstojniku in uradu za nadzor proračuna. Zaenkrat še ni jasno, ali se bo urad odločil za uvedbo inšpekcijskega nadzora.
Afera “Litijska” oz. “podrtija” je največja afera te vlade
Afera Litijska je pretresla tako slovensko javnost kot odnose znotraj koalicije. V središču te afere je sporni nakup propadajoče stavbe v Ljubljani, ki naj bi služila kot nova sodna stavba. Prejšnji lastnik stavbe, podjetnik Sebastjan Vežnaver, je za stavbo leta 2020 odštel 1,7 milijona evrov, Ministrstvo za pravosodje pa je zanjo leta 2023 odštelo skoraj 7,7 milijona evrov. Problematična pa ni bila zgolj gromozanska razlika v cenah, temveč tudi nevzdrževano stanje stavbe, ki po vrh vsega ne ustreza potrebam sodstva.
Ker pa je afera izbruhnila v medijih blizu vlade, pa so politični komentatorji opozarjali tudi na politične dimenzije afere. Ta je namreč kazala znake medkoalicijskega boja med strankami Gibanje Svoboda in Socialnimi demokrati. Na koncu je afera opekla oboje.
Ž. K.