Poslanska skupina SDS je vložila interpelacijo o delu in odgovornosti finančnega ministra Boštjančiča. Poslanec SDS Zvone Černač je na novinarski konferenci izpostavil njegovo odgovornost za afero “Litijska” kot tudi njegovo samoovadbo v Državnem zboru. Kot je spomnil Černač, je minister namreč sam priznal, da je bilo pri nakupu propadajoče stavbe na Litijski cesti v Ljubljani “vse narobe”, odgovornosti pa še do danes ni prevzel. Černač je še dodal – če bi minister za finance deloval v skladu z zakonom, do škodljivega nakupa propadajoče stavbe ne bi prišlo.
“V Slovenski demokratski stranki smo zato vložili interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za finance Klemna Boštjančiča,” je razložil Černač.
V SDS vlagajo interpelacijo zaradi:
1. ravnanj ministra, ki imajo elemente kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s členom 25/1 Kazenskega zakonika (KZ-1) in členom 20/II Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev po 257.a členu Kazenskega zakonika (KZ-1);
2. zavajanja javnosti v zvezi s protipravno zagotovitvijo proračunskih sredstev za nakup stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani;
3. oškodovanja javnih financ in negospodarnega ter nesmotrnega upravljanja z javnimi sredstvi;
4. ravnanj ministra, ki imajo elemente kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika (KZ1);
5. izgubljenega zaupanja v delovanje ministra kot skrbnika javnih financ v povezavi z nakazili ministrovega podjetja na račun v davčno oazo.
“Ko gre za javne finance, gre za sredstva davkoplačevalcev. Gre torej za sredstva ljudi, s katerimi je potrebno ravnati še bolj odgovorno, kot ravnamo z lastnimi sredstvi. Pred ravnanji z lastnimi sredstvi je odgovornost naša in smo odgovorni sebi, ko pa ravnamo s tujimi sredstvi, sredstvi, ki so nam bila zaupana, je pa odgovornost bistveno širša. Tega se mora vsak minister, predvsem pa minister za finance, zavedati,” je povedal Černač.
Nato je spomnil na poročilo Računskega sodišča glede predloga zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2023. “V tej reviziji Računsko sodišče med drugim ugotavlja, da je bil zaradi nakupa stavbe na Litijski 51 kršen zakon o javnih financah. Nadalje Računsko sodišče ugotavlja v tej reviziji, da v proračunu za leto 2023 nakup stavbe na Litijski 51 ni bil načrtovan, zanj ni bilo zagotovljenih sredstev, niti ni bila pripravljena ustrezna investicijska dokumentacija. Še več, Računsko sodišče ugotavlja, da kljub temu, da je bil proračun za leto 2023 predmet dvakratnih sprememb, in sicer je bil prvi rebalans maja 2023, drugi rebalans pa celo avgusta 2023, ta nakup tudi v teh spremembah proračuna, v teh dveh rebalansih ni bil načrtovan,” je spomnil Černač.

Černač je spomnil še na ugotovitev Računskega sodišča, da za prerazporeditev 6,5 milijona sredstev iz proračunske rezervacije ni bilo ustrezne zakonske podlage.
Boštjančič je spodbujal h kršitvi zakonodaje
“Iz pridobljene dokumentacije izhaja, da minister za finance kot skrbnik javnih financ ni opozarjal na ta dejstva, da kot minister ni deloval kot varuh javnih financ in kot varuh zakonitega razpolaganja z javnimi sredstvi, pač pa je v decembru 2023 izrecno spodbujal k pohitritvam aktivnosti, torej h kršitvam zakonodaje, saj iz korespondence med ministrstvoma izhaja, da je izrecno poudarjal, da bodo sredstva za nakup Litijske 51 zagotovljena, v kolikor bo ministrstvo za pravosodje nakup izpeljalo v letu 2023,” je izpostavil poslanec SDS.
Černač je k temu dodal, da se je minister vsega tega zavedal, saj so ga o tem opozarjali tudi podrejeni zaposleni, “da bo to mogoče zagotoviti samo z neposredno kršitvijo zakona”.
Černač je spomnil, da je minister za finance v državnem zboru v zvezi s spornim nakupom Litijske omenjal celo organiziran kriminal, “ampak če je temu tako, potem je na vrhu tega organiziranega kriminala on sam, ker brez njegovega podpisa tega nakupa ne bi bilo”.
Černač se je nato dotaknil tudi dejstva, da je finančni minister še vedno lastnik podjetja Brio, ki je leta 2015 nakazalo skoraj 31 tisoč evrov na TRR družbe IBIS Global, ki ima sedež v ameriški državi Washington. “Nakazilo je bilo nakazano na račun ene od podružnic tega podjetja v državo Belize, ki je poznana po tem, da je davčna oaza. Lastnik tega podjetja pa ni kakšen Američan, kot bi se morda domnevalo, pač pa je kot predstavnik podjetja vpisan slovenski državljan Maksim Štajcer,” je izpostavil Černač.
“Okoliščine kažejo, da gre najmanj za izogibanje plačilu davkov, verjetno pa gre v tem primeru še za kaj več. V letu pred tem nakazilom je ministrovo za podjetje od ministrstva za obrambo prejelo 322.582 evrov sredstev. To je bilo v obdobju, ko sta ministrstvo vodila Roman Jakič, nedavno politično nastavljeni direktor Soče, in Janko Veber, vlado pa je v tistem obdobju vodila g. Alenka Bratušek,” je spomnil.
Ž. K.