Pričevanje nekdanje notranje ministrice in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije v državnem zboru je ponovno potrdilo premierjevo politično vmešavanje v delo policije. Golob ali njegovi sodelavci pa naj se ne bi vmešavali le v delo policije, temveč tudi v delo slovenskih obveščevalcev v Sovi. Golob naj bi namreč lansko leto zahteval zakasnitev aretacije dveh ruskih vohunov, kar ima po mnenju pravnika dr. Rajka Pirnata znake kaznivega dejanja.
Zaradi pričevanja Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava, tistega dela, ki je potekalo na zaprtem delu seje preiskovalne komisije, bo potekala seja komisije za nadzor obveščevalno varnostnih služb. “Mogoče je razumeti, da je predsednik vlade uporabil svoj politični vpliv na konkretne postopke dela obveščevalno-varnostnih služb,” je dejala Vida Čadonič Špelič.Poslanka NSi je napovedala sklic izredne seje KNOVS.
Sova naj bi v sodelovanju z Nacionalnim preiskovalnim uradom načrtovala aretacijo 28. novembra, a ker bi to zasenčilo proslavljanje zmage vladne strani na trojnem referendumu (novele zakona o RTV, vladi in dolgotrajni oskrbi), je prišlo do aretacije šele teden dni kasneje, in sicer 5. decembra, poroča Delo.
Od Sove do Muženiča
Kot naj bi bilo razbrati iz pričevanj Bobnarjeve in Lindava, naj bi Golob ukazal šefu Sove Jošku Kadivniku, potem pa je ukaz potoval naprej. Vodja Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Muženič naj bi bil naslednji, ki je izvedel za premierjeve napotke, ta pa je nato o preložitvi aretacije obvestil nekdanjega v. d. generalnega direktorja policija Boštjana Lindava. V Sovi razkritij za medije niso substantivno komentirali.
Glede na izpovedano v državnem zboru je torej vladna stran postavila eksplicitno politične interese pred interese državne varnosti. Proslavljanje sprejetja zakonov, ki so “depolitizirali” RTV, povečali vlado, ki jo sedaj želi premier ponovno zmanjšati, in zakasnitev izvajanja dolgotrajne oskrbe je imelo prednost pred vsem ostalim. Tudi pred temeljnimi nalogami države, to je zagotavljanje varnosti njenih državljanov in državljank.
Razkritje je v javnosti poželo vsesplošno zgražanje, ki presega politične pole. Tako je denimo nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar iz stranke LDS zapisal: “Tole je pa zelo huda obtožba, ki bo morala biti podprta z verodostojnimi in prepričljivimi dokazi. Na tej zadevi se bodo lomila politična kopja o obstoju ali padcu celotne vlade.”
Dvomesečni zamik
Spomnimo, javnost je konec januarja letošnjega leta izvedela, da je Slovenska obveščevalna varnostna agencija skupaj z Nacionalnim preiskovalnim uradom odkrila in priprla dva ruska vohuna z zamikom dveh mesecev. Par z družino je sicer živel v Črnučah, na Parmovi ulici v Ljubljani pa sta imela najeto manjšo pisarno. Vohuna sta imela tuje (argentinsko) državljanstvo, v Sloveniji pa sta delovala pod lažnimi identitetami. Ko je vest o aretaciji naposled prišla v javnost, je vladna stran aretacijo razglasila za morebiti največji uspeh Sove doslej. Angleški Guardian je kasneje poročal, da bi lahko bila ruska vohuna udeležena v izmenjavi zajetih vohunov.
Ž. K.