Postala sem skoraj imuna na opazke ljudi, da sem paranoična, panična, obsedena … ko jim razlagam, kaj se v slovenski družbi dogaja. Ob spremljanju afere sendvič sem se spraševala, ali je bila zares eksperiment in kakšno nagrado je prejel poslanec LMŠ, ki ga je izvedel.
Afera maketa. Prav je, da se razišče oškodovanje državljanov zaradi makete za 2. tir. Še bolj prav pa bi bilo, da se razišče financiranje celotnega projekta 2. tir in se davkoplačevalcem pove resnično ozadje.
Ni afera, ampak umor in poskus umora. Še najbolj prav pa bi bilo, da se končno zgodi zunanja finančna revizija na Kemijskem inštitutu ter se s tem pomaga razrešiti umor in poskus umora. Viri mi sicer pravijo, da so vodilni sprejeli učinkovit ukrep, da pred stavbo postavijo elektronske zapornice in tako preprečijo nenadzorovan izvoz snovi z inštituta. Hm.
Kriminal, ki ga osrednji mediji povsem ignorirajo
Si predstavljate, da bi se osrednji mediji poglobili v zadevo Stephan namesto različnih aferic? Ste mogoče kje zasledili pogovorno oddajo, kako je mogoče, da je libanonski kemik s francoskim državljanstvom dr. Michel Stephan plačanega morilca (ki je kasneje postal zaščitena priča) Alija Hamzaha Rashida našel prav med azilanti?
Po pričevanju Rashida sta se z dr. Stephanom spoznala, preden je v Sloveniji pridobil pravico do azila. Leta 2016 je bilo v dvorani fitnesa v Šiški več azilantov; eden je bil iz Tunizije, eden iz Egipta. “Michel je bil tam s punco. Ko jih je slišal, da govorijo arabsko, se jim je približal in jih nagovoril,” je pričal Rashid, ki je dr. Stephanu povedal, da je iz Iraka. Tako kot Stephanova mati. Dr. Stephan ga je vprašal, kaj je delal v Iraku. Povedal mu je, da je delal v specialni enoti policije. Ko ga je Rashid vprašal, zakaj je treba izbrisati dr. Janeza Plavca z obzorja, je dr. Stephan rekel, da nas je Bog poslal, da uničimo take ljudi, ki delajo drugim slabo. Rashid ga je nato vprašal, kdo ga bo po operaciji zaščitil. Dr. Stephan mu je zatrdil, da ima ljudi, tudi v Libanonu, ki ga bodo zaščitili. In tako naprej. Mediji pa o sendvičih.
Petra Janša