Če se je predsednica državnega zbora lani mudila v Afriki s predstavniki držav, ki gotovo pred obiskom niso niti vedeli, kje je Slovenija, ji feministična tovarišica – predsednica republike Nataše Pirc Musar ni smela ostati dolžna. Predsednica države je namreč šla za šest dni v Kenijo, na Madagaskar in v Etiopijo. Na Madagaskarju si je s predstavniki tamkajšnje vlade celo zadala naslednje cilje: skupaj se bosta Madagaskar in Slovenija – pomembna igralca na mednarodnem prizorišču – borila proti revščini in podnebnim spremembam, kot je zmagoslavno poročala STA.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se na Madagaskarju sicer mudi na dvodnevnem državniškem obisku, ki mu nikakor ne smemo reči izletkanje! S predsednikom Andryjem Nirinom Rajoelinom sta se namreč pogovarjala o ključnih stvareh, ki močno zadevajo tudi slovenskega davkoplačevalca, in sicer krepitev sodelovanja na področju razvojne in humanitarne pomoči na relaciji Slovenija-Madagaskar ter učinkovito odzivanje na podnebne spremembe.
Državnika sta bila zaskrbljena tudi zaradi naraščajoče globalne neenakosti, pri čemer sta izrazila pomen solidarnosti v mednarodnih odnosih. Ni jasno, ali je predsednica mlademu socialističnemu voditelju Madagaskarja povedala o Rolls Roycu, Ruski dači ali fiduciarnih poslih predsedničinega moža.
Prvi slovenski državniški obisk na Madagaskarju je po navedbah predsedničinega urada potrditev dolgoročnega partnerstva med državama. Slovenski podjetniki si najbrž že manejo roke in se veselijo vseh poslov, ki jih bodo sklepali na Madagaskarju. Nataša Pirc Musar ima sicer na programu še ločeni srečanji s predsednikoma madagaskarske vlade in parlamenta, kjer se bodo najbrž sklepali milijonski posli s slovenskimi gradbeniki.
Bodo slovenski ekobojevniki rešili Madagaskar?
Med vrsticami je Pirc Musarjeva napovedala naskok slovenskih strokovnjakov na področju ekoloških sprememb na to afriško državo. “Madagaskar je država z enim najbolj raznolikih ekosistemov na svetu, obenem pa žal tudi ena najbolj prizadetih držav zaradi uničujočih posledic podnebnih sprememb,” je poudarila in dodala, da pri tem vidi velike možnosti za sodelovanje strokovnih krogov in specializiranih dejavnikov iz Slovenije pri ohranjanju in obnavljanju naravnih lepot Madagaskarja ter izboljšanju življenja njegovih prebivalcev. Slovenski ekobojevniki iz vladnega sveta za podnebne spremembe tipa Zaplotnik in Malek najbrž že pakirajo kovčke.
Sicer pa objave na družbenih omrežjih kažejo, da se je predsednica odlično poistovetila z “afriško dušo”, tako zelo, da je kot nekoč njen predhodnik Josip Broz Tito celo zaplesala in se poveselila z domačini, enako Kumrovčan s staromodnimi sončnimi očali, da so zbrani dobili še bolj pristen občutek, da se piše leto 1973, pred vrati palače pa čaka Titov Pulman 600, ki ga je JAT-ovo letalo pripeljalo iz Beograda.
Plešite volivci, plešite! pic.twitter.com/GvESXUWflv
— Teva 🇸🇮 (@Teva60513013) June 3, 2025
Predsednika sta govorila tudi o podpori izobraževanju in razvoju človeškega kapitala. Pri tem je predsednica izpostavila pomen dostopa do kakovostnega izobraževanja, posebej za otroke in mlade iz najranljivejših okolij. Ni povsem jasno, ali mu je predsednica predstavila slovensko državno šolstvo, ki je tako dobro, da je zanj vredno celo kršiti ustavno pravico do javnega izobraževanja, in s tem zasebnim šolam onemogočiti polno financiranje javnega programa. Madagaskarju bi popolno podržavljenje šolskega sistema gotovo koristilo.
Afriška turneja pri koncu
Predsednica bo sicer lahko sončno kremo kmalu pospravila v predal, saj se afriška turneja v četrtek zaključuje v Etiopiji. Na Madagaskar je sicer pripotovala iz Kenije, še ene slovenske ključne trgovinske partnerice.
Lepo je biti na takšnem dopustu na naše stroške.
Uboga Slovenija. pic.twitter.com/8vahUn0S82— Teva 🇸🇮 (@Teva60513013) June 3, 2025
Kot rečeno, so namigovanja, da je šlo za izletkanje z državniškimi “izgovori”, le zlonamerna. Predsednica se ni le pozibavala v afriških ritmih, kot smo se nekoč Jugoslovani ob ritmih uvodne špice Sužnje Isaure. Šlo je za resen strateški obisk, vreden vsakega davkoplačevalskega evra in odrekanja.
Iz kabineta predsednice so namreč sporočili, da je njena pot del večletnih prizadevanj za krepitev stikov v Afriki, za kar si je Slovenija prizadevala predvsem v času kandidature za članstvo v Varnostnem svetu ZN. Te stike sta pred njo krepili že zunanja ministrica Tanja Fajon in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Z mirno vestjo lahko trdimo, da boljših odnosov z afriškimi državami kot leta 2025 Slovenija ni imela že od časov, ko smo bili v okviru bivše socialistične federacije del gibanja neuvrščenih. Slovensko-afriško prijateljstvo je varno, afriška prihodnost slovenskega naroda pa tudi.
Pri tem lahko le občudujemo modrost slovenskih volivcev, da so že leta 2022 spoznali državniški in državotvorni mednarodni potencial predsednice. Si predstavljate, da bi bila poražena in bi Slovenija ostala brez pomembnih na novo stkanih vezi z afriškimi kontinentom?
Mitja Iršič