Slovenska tiskovna agencija (STA) je danes objavila članek o inflaciji z naslovom, ki utegne pri bralcih ustvariti napačen vtis, da cene življenjskih potrebščin upadajo. V resnici pa cene še naprej naraščajo – le nekoliko počasneje kot v prejšnjih mesecih. To pa pomeni, da ostaja kupna moč prebivalstva še naprej pod pritiskom, posebej ob upoštevanju visokih podražitev v letih 2022 in 2023.
Po podatkih Statističnega urada RS so bile cene življenjskih potrebščin maja 2025 v primerjavi z majem 2024 višje za 1,8 odstotka. To je 0,5 odstotne točke manj kot aprila, ko je bila letna inflacija 2,3-odstotna. STA ob tem navaja, da so na mesečni ravni cene ostale nespremenjene, kar naj bi po njihovem prispevalo k umiritvi inflacijskih pritiskov.
V resnici pa gre za nadaljevanje rasti cen, ki se je v preteklih letih izrazito pospešila. Leta 2022 je Slovenija zabeležila letno inflacijo nad deset odstotkov, leta 2023 pa se je povprečna inflacija gibala med petimi in sedmimi odstotki. Današnja inflacija v višini 1,8 odstotka se tako prišteva na vrh že sicer močno povišanih cen, kar pomeni, da osnovne življenjske potrebščine prebivalcem še naprej pobirajo večji delež dohodka.
“Depolitizirana” @STA_agencija z zavajajočim naslovom, katerega namen je, da ljudi prepriča kako so šle cene dol. Ne niso, le malce počasneje naraščajo, a še vedno naraščajo. In ta rast je NA VRH katastrofalnih podražitev 22/23. Agitprop dan na dan.https://t.co/YIqWTBz4Q2
— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) May 30, 2025
Največji vpliv na trenutno inflacijo ima, kot so navedli statistiki, dražja hrana in brezalkoholne pijače, ki so se medletno podražile za 5,5 odstotka. Po drugi strani so k nekoliko nižji skupni inflaciji prispevale nižje cene v skupinah stanovanja, električna energija, plin in drugo gorivo ter v skupini prevoz. A tu gre večinoma za popravek preteklih ekstremnih dvigov cen energentov, ne pa za dolgoročen trend pocenitve.
Kljub vsemu je STA v naslovu članka izpostavila predvsem znižanje inflacijske stopnje, pri tem pa zamolčala ključni podatek – da cene še vedno rastejo. Podobne zavajajoče prakse v medijskem poročanju lahko prispevajo k nerazumevanju gospodarskih razmer, ki vse pogosteje izraža nezadovoljstvo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Zato tudi komentarji na družbenih omrežjih, kot je ta: “Povejte, kje kupujete, lepo prosim. Me silno zanima, ker jaz občutim, da je inflacija nekje 30-odstotna.”
Sara Kovač