Vlada je uspela razjeziti skoraj vse pore slovenske družbe. Zadnji takšni so pivovarji, ki jih želi “razveseliti” z novimi trošarinami na pivo – minister za finance Klemen Boštjančič je očitno mnenja, da se morajo davki periodično zviševati, dokler ne dosežejo vrednosti blizu 100 odstotkov, saj je v obrambo dejal, da “jih že desetletje niso višali”. Predlog zvišanja je sedem odstotkov, vlada pa to že dojema kot uslugo, saj je bil prvotni predlog vrtoglavih 25 odstotkov.
Spomnimo: Golobova vlada je novo uredbo o določitvi zneska trošarine za alkohol in alkoholne pijače sprejela v začetku maja, pri čemer je zvišanje trošarin za pivo, vmesne pijače in etilni alkohol pojasnila predvsem s podporo k doseganju ciljev na področju javnega zdravja. Trošarine se bodo za sedem odstotkov zvišale 1. junija. Ker je datum višanja trošarin na pivo vsak dan bližje, so se končno oglasili tudi obupani pivovarji.
Vlado pozivajo, naj umakne napovedano zvišanje trošarin. Pristojna ministrstva, zlasti finančno, pa kličejo k razumu in iskanju nadaljnjih rešitev. Opozarjajo, da bi jih lahko dvig pahnil v rdeče številke – dvig trošarin bo vrček pollitrskega piva podražil za 2,6 centa.
Predsednik Združenja slovenskih pivovarn in predstavnik pivovarne Reservoir Dog Andrej Sluga je izpostavil, da osnovni problem ni zvišanje trošarine, ampak to, da so slovenske trošarine že zdaj med višjimi v EU – 70 odstotkov višje od trošarine v Italiji, 140 odstotkov višje od Hrvaške, 150 odstotkov višje kot v Avstriji in 180 odstotkov višje kot na Madžarskem.
Kaj kažejo podatki?
Številke, ki jih opisuje Sluga, so grozljive. Na prvi pogled je videti, kot da so pretirane, a če pri analizi davkov upoštevamo bazo podatkov Tax Foundations (Beers Taxes in Europe 2022 in 2024), pridemo do podobnih zaključkov.
EU zahteva minimalno trošarino na pivo v višini 1,87 evra na 100 litrov na stopnjo alkohola (kar pomeni približno 0,03 evra na 330 ml steklenico piva s petimi odstotki alkohola). Trošarine se razlikujejo med državami, pri čemer imajo nekatere države (npr. Finska, Irska) zelo visoke trošarine, druge (npr. Nemčija, Češka) pa ostajajo blizu minimuma.
Trošarine se obračunavajo na podlagi vsebnosti alkohola (abv) ali stopinj Plato (°P), pri čemer so stopinje Plato približno preračunane v abv (1 °P ≈ 0,4 % abv). Stopinje Plato (°P) se uporabljajo za kvantificiranje koncentracije ekstrakta (predvsem sladkorjev, pridobljenih iz slada, vendar vključujejo tudi druge topne snovi v pivini) kot odstotek po teži. Pivina z 10 °P vsebuje 10 g ekstrakta na 100 g pivine.
Če uporabimo podatke iz leta 2024 (Tax Foundation, 2024) in jih prilagodimo glede na navedeno sedemodstotno zvišanje trošarine v Sloveniji, lahko izračunamo trošarine na standardno 0,5-litrsko pivo s petimi odstotki alkohola, kar je običajna primerjalna enota.
Po podatkih Tax Foundation (2024) je trošarina na pivo v Italiji približno 0,052 evra na 0,5 litra piva s petimi odstotki alkohola, Hrvaška ima še nižjo trošarino, približno 0,037 evra na 0,5 litra piva s petimi odstotki alkohola, Avstrija ima trošarino okoli 0,035 evra na 0,5 litra piva s petimi odstotki alkohola, Madžarska ima trošarino okoli 0,033 evra na 0,5 litra piva s petimi odstotki alkohola. Torej so že pred podražitvijo trošarine v tujini veliko nižje.
Primerjava z evropskimi državami je torej takšna:
Italija: 0,052 €
Slovenska trošarina na pivo je torej v resnici toliko višja od italijanske, kot navaja Sluga, 69,23 odstotka višja od italijanske, po novem pa bo kar 81,23 odstotka višja.
Slovenija: 0,088 €
Hrvaška: 0,037 €
Slovenska trošarina na pivo proti hrvaški je zopet v resnici toliko višja od hrvaške, kot jo navaja Sluga, 137 odstotkov, po novem pa bo kar 154 odstotkov.
Slovenija: 0,088 €
Avstrija: 0,035 €
Tudi v primeru Avstrije se izkaže, da ima Sluga prav. Gre za 151,43 odstotka višjo trošarino v Avstriji kot v Sloveniji, po novem bo ta znašala 169,03 odstotka.
Slovenija: 0,088 €
Madžarska: 0,033 €
Tudi tukaj se izkaže, da ima Sluga približno prav. Madžarska trošarina na pivo je že zdaj 166,67 odstotka višja, po novem pa bo kar 185,44 odstotka višja.
Gre res za skrb za javno zdravje?
Številke, ki jih navaja Andrej Sluga, so torej večinoma pravilne, čeprav na prvi pogled delujejo, kot da skoraj ne morejo biti, saj je razlika komaj verjetna. Pri tem je še posebej pomenljivo, da se je ministrstvo Klemna Boštjančiča, ki je v preteklosti denar iz svojih podjetij rad pošiljal v davčno oazo Belize, odločilo, da ne zviša davka na vino, ki ga Slovenci konzumiramo v istih količinah kot pivo, vsebuje pa več alkohola od piva, prav tako pa je slabši od piva za splošno zdravje. Kako lahko potem verjamemo izgovorom, da gre za ukrep, ki naj bi služil javnemu zdravju?! Jasno je, da se ministrstvo zelo dobro zaveda, da se poraba piva nikoli ne bo znižala, tako kot se ne bo poraba žganih pijač, kondomov, sladkih pijač ali petard, čeprav bi te stvari obdavčili s 500-odstotnim davkom. Gre le za to, da se izžema tam, kjer bo potrošnja vedno zagotovljena. Tam, kjer bodo reveži kupovali, četudi konec meseca ne bodo imeli več dovolj za v lonec.
I. K.