Nina Betetto, sodnica, ki konstantno krši človekove pravice. Marko Bošnjak, odvetnik iz odvetniške pisarne Čeferin, v kateri trenutno dela tudi znamenita nekdanja šefinja Pahorjevega kabineta Simona Dimic. In Nina Peršak, pravnica s posebnimi znanji iz prostitucije. To so izbranci, ki jih je koalicijska večina v državnem zboru potrdila kot kandidate za slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove plavice.
Izločila pa je Klemna Jakliča, dvojnega doktorja prava in predavatelja človekovih pravic na znameniti harvardski univerzi. In mu s tem tudi teoretično onemogočila, da bi bil izbran za evropskega sodnika za človekove pravice.
Največ glasov – 58 – je dobil Marko Bošnjak iz odvetniške družbe Čeferin. Vrhovna sodnica Bettetova jih je dobila 56, Peršakova, ki deluje na univerzi v Ghentu, 55, predavatelj s harvardske univerze in dvojni doktor znanosti Jaklič pa le 37.
Eh, še en kadrovski cunami
Glasovanje v državnem zboru je po svoje – vsaj glede na strokovne reference, ki so jih imeli posamezni kandidati – veliko presenečenje. In pa seveda glede na vsa zagotovila Mira Cerarja pred volitvami o novi politiki in o novem načinu kadrovanja, kjer bo pomembna strokovnost, ne pa strankarska pripadnost oz. še bolje rečeno – jasna ideološka opredeljenost.
Toda po kadrovskih cunamijih na slabi banki, kjer je vlada Mira Cerarja izgnala tujce in nastavila svoje, po kadrovskem cunamiju na SDH, kjer je vlada Mira Cerarja za vodenje “največjega slovenskega podjetja” imenovala prav tiste, ki so pred tem dobesedno potopili slovensko gospodarstvo, bi bilo skoraj iluzorno pričakovati vsaj trohico demokratičnih standardov in željo, da se v Sloveniji uvede pozitivna kadrovska selekcija.
Morda vas zanima tudi: Cerarjeva SMC Slovenijo vpletla v nov mednarodni škandal
Sodišča so očitno zelo pomemben del sistema, ki ga z redkimi izjemami popolnoma nadzoruje levica. Želja, da bi imeli neposredni vpliv tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice, je bila očitno tako močna, da SMC tudi na videz ni smel pokazati vsaj kančka demokratičnosti in poleg dveh svojih poslati še nekoga, ki ne spada v sfero ideološke levice, ima pa – na njihovo žalost – z velikim naskokom daleč najboljše reference.
Miro Cerar po poti Alenke Bratušek
Ko smo pred letom dni s sočutjem opazovali trpljenje Alenke Bratušek v Evropskem parlamentu in zardevali od sramu, kakšne kadre pošiljamo v EU, se je zdelo precej neverjetno, da se zgodba lahko ponovi. Pa se je. Če smo pred letom dni v Bruselj pošiljali tri kandidate, katerih glavna referenca je bila podpora politične levice, tokrat ponovno pošiljamo tri kandidate, katerih glavni adut je znova podpora politične levice.
Za mednarodni škandal je kriv tudi Pahor
Boštjan M. Zupančič, dosedanji sodnik na evropskem sodišču, je opozoril, da bi bila neizbira Klemna Jakliča mednarodni škandal. Mednarodni škandal, za katerega bo moral odgovornost prevzeti tudi predsednik republike Borut Pahor. V državni zbor je poslal štiri kandidate. Lahko bi samo tri in bi se s tem izognil očitkom, da si je zgolj po pilatovsko umil roke. Koliko je na to odločitev vplivala njegova nekdaj tesna sodelavka Simona Dimic, je drugo vprašanje.
Sta si pa tako Miro Cerar kot Borut Pahor vsaj v nečem res podobna. Oba sta, predno sta postala predsednika vlade, na volitvah zmagala s ponudbo o novem načinu kadrovanja. In oba sta dokazala, da je vladna kadrovska politika lahko še bolj brutalna, kot smo je bili navajeni do sedaj. Cerar je v tem smislu precej presegel Boruta Pahorja.
Kakorkoli – Fran Milčinski ima na onem svetu zagotovo dovolj gradiva, da napiše novo povest o Butalcih.
Uroš Urbanija