Borilne veščine, v začetku namenjene vojskovanju, so sčasoma prerasle v šport, svoje mesto pa so utrdile tudi med Slovenci. Kljub temu ostajajo borilni športi medijsko prezrti, javnost pa prikrajšana za uspehe tekmovalcev, tudi z mednarodne ravni.
Nadpovprečno obiskani treningi in tekmovanja, kjer so dvorane zapolnjene do zadnjega kotička, dokazujejo, da priljubljenost borilnih športov konstantno narašča, o situaciji v “ringu” pa je za nas spregovoril Aleksander Stankov, član kluba Legija iz Maribora.
Popolna predanost K-1
Aleksander, v otroštvu ste trenirali karate, v času študija ste presedlali na kikboks, danes pa trenirate in tekmujete v K-1. Zakaj ravno ta disciplina?
Res je, že od malih nog sem navdušen nad borilnimi veščinami, s K-1 pa sem se “spoznal” preko športnega kanala Eurosport decembra 2002, ko sem po naključju zasledil posnetek K-1 WGP 2002 Finals, ki se je odvijal v Tokiu, v zlatih časih K-1 pa se je v dvoranah zbralo tudi do 75.000 ljudi. V ta šport sem se preprosto zaljubil, tudi po zaslugi legendarnih borcev, kot so Peter Aerts, Ray Sefo, Jerome Le Banner ter Ernesto Hoost, konstantna akcija pa je ravno tisto, kar me še posebej navdušuje. K-1 delajo zanimivejša tudi pravila. Runde so skrajšane na 3 x 3 minute, ker pa je “klinč” dovoljen največ 3 sekunde, se izognemo konstantnemu objemanju dveh borcev. Dodatna četrta runda v primeru izenačenja pa je še tisti dodaten čar.
Torej vas ostale discipline ne zanimajo, čeprav ste pred prestopom med profesionalce nanizali kar nekaj uspehov tudi v drugih disciplinah?
Še vedno si rad ogledam borbe v disciplinah Muay Thai, MMA, kikboks itd., da pa bi se preizkusil v drugih disciplinah, pa mi primanjkuje časa, tudi zaradi popolne predanosti K-1. Vsaka disciplina ima svoja pravila in zahteva od tekmovalca tem pravilom prilagojene treninge in pristop.
Vsaka borba je pomembna
Stari ste 34 let, vaša vnema pa namiguje, da imate kljub temu še nekaj let pred sabo …
Velik del borcev doseže vrhunec telesne pripravljenosti po 30. letu, velik faktor v tem športu pa so izkušnje. Osebno sem v boljši telesni pripravljenosti kot kadarkoli, počutim se mlajšega kot kaže osebna izkaznica, tudi treniram močneje kot kadarkoli prej. Menim, da lahko takšen nivo ohranim vsaj še pet let, ob predpostavki, da mi bo zdravje to dopuščalo in da ne bo kakšnih težjih poškodb. Ključnega pomena je vztrajnost in ljubezen do športa.
Kakšno vlogo pa igrajo rezultati? Koliko pomeni tekmovalcu “score”?
Rezultati seveda igrajo pomembno vlogo, ni pa vse v zmagah. Pomembna je predvsem predstava. Bolj kot sam “score” mi je cilj res prava forma, s čim manj nihanj. Postati si želim vsaj približek borcev, ki jih idealiziram. V zadnji borbi sem veliko pokazal, so pa še rezerve.
V profesionalni karieri ste imeli kar nekaj borb. Lahko izpostavite tisto vam najpomembnejšo
Vsaka borba je pomembna, največ mi pa pomeni zmaga proti zelo izkušenemu Ismailu Dadajevu, ki je bil tedaj aktualni evropski prvak v K-1 PRO do 81 kg v organizaciji WKF. Izpostavil bi še moj debi na WFC junija 2013 v Ljubljani, kjer sem zmagal v drugi rundi s tehničnim knockoutom, in septembrski Cage Fight Championship v Ljubljani, kjer sem na enak način in tudi v drugi rundi zaključil borbo. Naštete borbe so bile tudi s strani gledalcev sprejete z velikim navdušenjem.
Sestavni del kariere pa so tudi porazi. Najodmevnejši je bil vaš poraz proti Miranu Fabjanu …
Poraz proti Fabjanu je bil boleč, sploh zato, ker sem bil res vrhunsko pripravljen. S svojimi provokacijami pred borbo mi je stopil v glavo, in čeprav sem si zmage želel, mogoče celo preveč, sem v ringu pokazal slabo predstavo. Danes sem popolnoma drugačen borec po tehnični plati in fizični moči, predvsem pa imam več izkušenj, zato si upam trditi, da sem tudi psihološko močnejši, kar pa je v borbah velik faktor.
Število sponzorjev je pogojeno s prepoznavnostjo
Udeležili ste se že tudi tekmovanj v tujini. Obstajajo opazne razlike v organizaciji in kvaliteti s tekmovanji v Sloveniji?
Vse je odvisno od nivoja tekmovanja, definitivno si slovenski organizatorji res zaslužijo pohvale, ker uspejo v majhni državi z malo kupno močjo organizirati profesionalna in kvalitetna tekmovanja.
Ljubitelji borilnih veščin bodo na svoj račun prišli že v mesecu oktobru, ko bo v Mariboru potekalo Evropsko prvenstvo, v disciplini K-1 do 86 kilogramov pa bo tekmoval Sašo Klinc, državni prvak v K-1 v svoji kategoriji in sotekmovalec Aleksandra Stankova v mariborskem klubu Legija. Klinc bo poskušal ponoviti uspeh z Evropskega prvenstva v Karlovcu, izkušnje pa ima tudi iz tekmovanj v boksu.
Kakšna pa je primerjava s finančnega vidika?
Tudi tukaj je popolnoma enaka zgodba, saj je vse odvisno od nivoja oziroma velikosti tekmovanja. Včasih prejmem večje plačilo v Sloveniji, včasih v tujini, nekoliko večji zneski so v bolj razvitih evropskih državah, vendar je razlika res minimalna. Na najvišjem nivoju v najmočnejši organizaciji, katere lastniki so že dolga leta Nizozemci, pa je razlika definitivno bolj opazna.
V določenih športih, konkretno v nogometu, so veliki denarni vložki tudi s strani sponzorjev. Kako pa je s sponzorji pri vas?
Do sedaj sem imel dva sponzorja, trenutno je moj sponzor Herkul.eu, število sponzorjev pa je prav gotovo pogojeno z uspehi in prepoznavnostjo. Zadovoljen sem že z manjšim prispevkom, upam pa, da mi bo k prepoznavnosti pripomogel tudi intervju z vami. Morebiti pa se najde tudi kakšen potencialni sponzor.
Dober trener in močni “sparing partnerji”
Za vsakim uspešnim tekmovalcem stoji ekipa. Ste član kluba Legija iz Maribora …
Vsekakor! Izjemno pomemben je dober trener in močni “sparing partnerji”. K sreči imam oboje, trenerja Aleša Povheta, ki vodi Legijo Maribor in sotekmovalce, s katerimi treniram. Fantje so odlični, kar dokazujejo tudi na tekmovanjih. Sodelujem tudi z Boks klubom Ljutomer, ki ga vodi Pero Makovec, in ŠRC Spartacusom, kjer imam svoj klub Legija Murska Sobota. Iskrena zahvala pa gre tudi Etiennu Šerdoneru za več kot odlično bandažiranje rok pred tekmami in fizioterapevtu Robertu Stebletu, brez katerega bi bilo moje kariere že konec. Neizmerne podpore pa sem deležen s strani staršev, kar je zame neprecenljivo.
Vi pa vodite podružnico kluba v Murski Soboti?
Že peto leto zapored sem trener Legije Murska Sobota, kar je bila moja dolgoletna želja. Treninge izvajam v modernih in dobro opremljenih prostorih ŠRC Spartacus, trenutno pa imam dve skupini po 20 članov: skupino začetnikov in skupino nadaljevalcev. 40 članov je za manjše mesto, kot je Murska Sobota, lep uspeh, dodatnega pomena pa mi predstavlja dejstvo, da bodo letos začeli s tekmovanjem tudi moji člani.
V vrhunskega borca napreduješ preko številnih borb
Se vam v prihodnjih mesecih obeta kakšno tekmovanje?
V bližnji prihodnosti imam potrjene tri tekme: 29. oktobra v Linzu v Avstriji, v organizaciji IFC, in 26. novembra v Šentjerneju, v sklopu Šentjernej Fight Nighta, kjer imam glavno borbo večera, ravnokar pa smo se dogovorili za težko pričakovano borbo, ki bo 17. decembra v Novi Gorici. V ringu bo moj nasprotnik Miran Fabjan.
Jure Ferjan