Vlada Roberta Goloba namesto digitalizacije uvaja v zdravstvo birokracijo. Ministrstvo za zdravje je namreč v javno razpravo poslalo nov predlog zakona o digitalizaciji zdravstva, ki pa je dodatno razburil zdravnike. Ti pravijo, da s takšnimi predlogi nalaganja administrativnega dela ne bodo rešili zdravstva ter da bo za morebiten kolaps sistema odgovorna vlada.
Alenka Forte, dr. medicine, specialistka interne medicine in gastroenterologinja o novem predlogu zakona o digitalizaciji zdravstva pravi, da ta predvsem postavlja digitalizacijo na raven zakona, doslej je bila namreč vsebina zakona v uredbi oziroma splošnem dogovoru. “Ni pa nobene dodane vrednosti za sam zdravstveni sistem, kakovost in varnost obravnav.”
Zakon je brez dodane vrednosti
Dodaja, da je predlog zakona vsebinsko, torej v luči uporabnika, brez dodane vrednosti.
“Kar se tiče primarne ravni – tudi osebni zdravniki bodo morali ugotovitve vpisovati v elektronski izvid.” Iz zakona prav tako ni razvidno, ali bo informacijski sistem za celotno primarno zdravstvo poenoten, saj ni omenjen enovit eKarton. “Ni razvidno tudi, ali bo digitalizacija dvignila vsebinsko raven na višjo stopnjo. Gre pretežno za zakonsko ureditev zbiranja podatkov na enem mestu,” pravi.
Forte: Kritike zdravnikov do predloga zakona so upravičene
Zakon je dodobra razburil zdravnike, češ da se zdravstva ne rešuje z uvedbo glob. Zdravnik bi namreč lahko začasno ostal brez svoje licence, če ne bo vnašal podatkov v eKarton pacienta. “Nimajo ene ideje, kako urediti zdravstvo. Česar se dotaknejo, zlomijo,” je v zvezi s predlagano zakonodajo kritičen zdravnik dr. Federico V. Potočnik. Tovrstna uvedba globe se zdi neprimerna tudi družinskemu zdravniku dr. Roku Ravnikarju. “Zakon o digitalizaciji bi moral kvečjemu zahtevati aplikacije za avtomatski vnos podatkov ob zajemu, obdelavo strukturiranih podatkov v ozadju, “speak to text”, pa aplikacije AI, ki bi iz razgovora z bolnikom predpripravile vsebino zapisa za e-karton, e-napotnice in e-recepte ter drugo dokumentacijo,” je Ravnikar izpostavil in dodal: “Tu je ob manku kadra kar nekaj rezerve za dodaten čas zdravnika za bolnika. Ne pa kazni zdravniku?! … za neklikanje in udarjanje po tipkovnici.” Če ne zmoremo resne digitalizacije, meni Ravnikar, potem naj se vsaj ponudi administrativni kader za klikanje in tipkanje v neuporabne programe. Pri tem Fortejeva pravi, da so njihove kritike popolnoma upravičene.
Kaj je rešitev za manj birokracije v zdravstvu?
Spomnimo, da se je stranka SDS že pred leti borila za manj birokracije v zdravstvu. Predlagali so zmanjšanje administrativnih nalog družinskih zdravnikov, posredno pa tudi zagotavljanje pravice državljanov do zdravstvenega varstva, zagotovljene z ustavo, in ohranitev možnosti odsotnosti delavca z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Fortejeva pa dodaja, da bi se moral sprejeti prenos dela na druge zdravstvene sodelavce, “zdravnik naj se ukvarja samo z bolnikom, diagnostiko”.
Fortejeva pravi, da je sistem nastavljen predvsem za nadzor sistema, “zagotavlja raznorazne zbirke podatkov za vsakršne analize in obdelave. Postajamo totalno nadzirani – pacienti in zdravstveni delavci. Ne bolniki ne zdravstveni delavci ne pridobijo!”
“Vlada naj odstopi, ker je nesposobna”
Včeraj so se oglasili tudi družinski zdravniki, ki pravijo, da imajo dovolj in da bo za morebiten kolaps sistema odgovorna vlada. Na vprašanje, kako daleč smo dejansko od kolapsa in kaj bi vlada morala storiti, da se temu izognemo, je Fortejeva jasno zaključila: “Vlada naj odstopi, ker je nesposobna.”
A. G.