Biologinja Nan Hauser je svoje življenje posvetila preučevanju kitov grbavcev, a v njeni več kot 28-letni karieri ni izkusila ničesar podobnega. Ko se je prejšnji oktober potapljala s kiti grbavci jo je eden rešil pred napadom tigrastega morskega psa tako, da jo je s svojo plavutjo potisnil na krov raziskovalnega plovila. To naj bi bil končni pokazatelj, kako so kiti grbavci globoko altruistična bitja.
Ko se je Hauser oktobra potapljala s kiti grbavci se je bala za svoje življenje. Eden od kitov jo je naenkrat začel odrivati s svojo prsno plavutjo. Vedoč, da lahko en zamah kita ubije človeka, je pomislila, da bodo snemalci posneli njene zadnje trenutke, saj jo je kit grbavec vztrajno potiskal proti čolnu. To je po poročanju spletnega portala Index trajalo približno deset minut, nakar je Hauser opazila tigrastega morskega psa in spoznala kitov namen. Ta je namreč ni napadal, ampak svaril pred morskim plenilcem. Hauser je splavala na površje, od kjer jo je kit potisnil na krov raziskovalnega plovila. Nesebična pomoč kita grbavca jo je neizmerno prevzela in se je na mestu razjokala.
Po štirih dneh se je Hauser vrnila na isto mesto, kjer jo je na njeno neizmerno presenečenje pričakal njen rešitelj. Kit, ki ji je rešil življenje, jo je v vodi prepoznal, se ji približal in jo “objel”. Hauser je povedala, da navkljub bližnjemu srečanju s smrtjo ta trenutek ne bi menjala za nič na svetu, saj je doživela “nekaj neverjetno lepega in čarobnega”. To naj bi ji bil še dodaten navdih za njeno delo. Kiti grbavci drugače veljajo za ogroženo vrsto zaradi onesnaženosti, ribiških mrež in krivolova v državah, kot je Japonska. Kasneje je izvedela, da je medtem, ko jo je eden od kitov spravil pod svojo plavut, drugi kit grbavec oviral tigrastega morskega psa in ga zadrževal stran od nje.
“Zdi se mi, da moramo razmisliti o možnosti, da je lahko altruizem nenameren in nastane iz lastnih interesov,” je zgodbo za Live Science komentiral biolog Robert Pitman, ki je posvetil preučevanju kitov grbavcev več kot 60 let svojega življenja. V zgodovini je zabeleženo več primerov, kjer so kiti grbavci rešili druge živalske vrste pred nevarnostjo. To delovanje naj bi bilo pogojeno s starševskim instinktom, saj na enak način zavarujejo tudi lastne mladiče pred potencialnimi plenilci.
Ivan Šokić