Na univerzi Indiana (IU) so prejšnji teden postavili nov bronasti kip v spomin na kontroverznega raziskovalca spolnosti Alfreda Kinseyja, ki je preučeval orgazem pri otrocih.
Univerza je v petek na svoji spletni strani objavila izjavo za javnost, v kateri je pohvalil Kinseyjevo pionirsko raziskavo človeške spolnosti, vendar kritiki menijo, da zaradi podatkov, ki jih je zbral o spolni zlorabi otrok, ni vreden časti.
Skulptura v naravni velikosti je bila naročena za obeležitev 75. obletnice Kinseyjevega inštituta, ustanove za raziskave spola in reprodukcije, ki deluje v okviru univerze. V skladu s sporočilom za javnost postavitev kipa v kampusu Bloomington dokazuje “neprestano zavezanost pravičnosti glede spolne raznolikosti, ki jo je ugotovila Kinseyjeva raziskava.”
“Dr. Kinsey nam je zapustil izjemno dediščino svoje neskončne znanstvene radovednosti, svoje neomajne zavezanosti akademski svobodi in svoje strasti do razumevanja spolne raznolikosti človeštva,” je povedal Justin Garcia, izvršni direktor Kinsey Institute. “Ta spektakularna skulptura počasti Kinseyjev mednarodni znanstveni in javni vpliv ter nas opominja na pomen nenehnih raziskav, izobraževanja in ohranjanja zgodovine, ki se vsak dan dogajajo na današnjem živahnem inštitutu Kinsey.”
Toda na Kinseyja ne gledajo vsi kot na osebnost, vredno pohval. Dr. Miriam Grossman, otroška psihiatrinja, ki nastopa v dokumentarcu The Daily Wire z naslovom Kaj je ženska nasprotuje kipu v čast Kinseyju. “Ta paradigma izprijenosti, laži in bolezni? Rada bi rekla, da ne morem verjeti, da se to dogaja, a na žalost verjamem,” je Grossman povedala za The Daily Wire.
Več Kinseyjevih objavljenih del je bilo desetletja po izidu predmet polemike. Dve knjigi o spolnem vedenju ljudi, Spolno vedenje pri moških (1948) in Spolno vedenje pri ženskah (1953), vsebujeta podatke o orgazmih pred puberteto – tudi pri otrocih, starih dva meseca. Zlasti tabele od 30. do 34. zvezka za moške so vzbudile pomisleke glede zlorabe otrok. Tabela 34 z naslovom Primeri večkratnih orgazmov pri moških pred puberteto vključuje zapis “Trajanje stimulacije pred vrhuncem; opazovanja, merjena s sekundnim kazalcem ali štoparico. Starosti se gibljejo od petega meseca starosti do adolescence.”
Nekateri menijo, da je bilo zbiranje podatkov mogoče pridobiti le z neposrednim opazovanjem ali sodelovanjem pri zlorabi otrok predvsem zaradi omembe štoparice ali sekundnega kazalca na uri, ki beleži čas, ki je potreben, da posamezen otrok doseže orgazem.
Inštitut Kinsey naj bi na svoji spletni strani zanikal te trditve: “[Kinsey] ni izvajal poskusov na otrocih; ni najel, sodeloval ali prepričeval ljudi, da bi izvajali poskuse na otrocih.” John Bancroft, nekdanji direktor Kinseyjevega inštituta, trdi, da vsi Kinseyjevi podatki o otrocih in mladostnikih niso izhajali iz eksperimentiranja, ampak od enega samega pedofila, ki je vodil dnevnik svojih izkušenj s 317 dečki v predpubertetniški dobi. Bancroft je v intervjuju leta 1995 dejal, da je “material v tabelah prišel od enega samega izjemnega človeka z neverjetnim številom spolnih izkušenj, ki jih je zelo skrbno beležil.”
Kljub vsem polemikam v zvezi s Kinseyjem dr. Kenneth Zucker, ameriško-kanadski psiholog in seksolog, meni, da je njegovo celotno raziskovanje vredno spomenika. “Kinsey je izvedel prelomno raziskavo na področju spolnih znanosti,” je Zucker povedal za The Daily Wire. “Je imel kot človek svoje slabe plati? Seveda, kdo pa jih nima. Ne vem v čem je težava.”
Andrej Žitnik