Volivci so 11. oktobra odločali o enem zakonodajnem in treh posvetovalnih referendumih. Dr. Boštjan M. Turk vidi v poteku glasovanja resne nepravilnosti, ki mečejo senco na legitimnost izida in zahtevajo odstop Igorja Zorčiča ter ponovitev na ključnem volišču. Dr. Žiga Turk je bolj zadržan in opozarja, da lahko o domnevnih napakah le ugibamo, pri čemer pričakuje boljšo kontrolo resnih strank.
Po nedeljskih štirih referendumih ostajata v zraku vprašanja o poteku glasovanja in političnih posledicah. O morebitnih nepravilnostih, volišču Omnia v Ljubljani, nočnem preobratu pri RTV-prispevku, kampanjah in prihodnjem referendumu o interventnem (razvojnem) zakonu smo se pogovarjali s političnima analitikoma in komentatorjema Žigom Turkom in Boštjanom M. Turkom.
Boštjan M. Turk opozarja, da nad legitimnostjo volitev v Sloveniji že dolgo leži senca dvoma, ki se je tokrat še okrepila. “Torej, v Sloveniji od nekdaj leži senca dvoma nad legitimno izvedbo volitev. Ta je bila še posebej močna zdaj v času tega superreferenduma, oziroma štirikratnega referenduma, pa zato, ker so se na ključnem volišču, kjer je potem prišlo do spremembe – se pravi referenduma o RTV, za in proti – zgodile nekatere stvari, ki se absolutno ne bi smele zgoditi,” pravi.
B. M. Turk za odstop Zorčiča
Po njegovem mnenju bi moral odstopiti direktor državne volilne komisije: “Pa glede na te nepravilnosti, ki so se godile in ki so vplivale vsaj na delno, bi rekel, zdaj, ko še nimamo uradnih rezultatov, na delno spremembo enega od referendumov, bi moral pač odstopiti direktor državne volilne komisije. To je Igor Zorčič. On bi moral že a priori odstopiti za to, ker je predsednik. Predsednik državne volilne komisije mora biti tako oseba, ki je absolutno nepristranska, kar se tiče političnega opredeljevanja. On to seveda ni, ker je bil, bi rekel, politični funkcionar in ker je pač izrazito politično usmerjen v eno smer. Taka oseba že a priori ne more biti predsednik Republiške volilne komisije. To pač ne gre,” je jasen Turk.
Prepričan je tudi, da bi morali glasovanje na omnibus volišču ponoviti: “In jaz sem prepričan, da bi morali volitve na tem omnibus volišču ponoviti, ker če jih ne bodo ponovili, bo pač za vedno senca dvoma nad izvedbo teh volitev.” Dodaja še širšo nevarnost: “Če si ti politično opredeljen predsednik državne volilne komisije, ki imaš pod sabo potem vso vertikalo in potem vidiš, kako kaže v državi tam, kjer ni tvoja opcija močna, potem lahko temu prilagajaš. To je ta velika nevarnost te volitve. Volitve preprosto niso omogočile tega, kar bi moralo biti omogočeno. Popolna transparentnost in popolna zanesljivost glede izvedbe volitev, tega mi nimamo.”
Volišče Omnia in podaljšanje glasovanja
Na volišču Omnia v ljubljanskih Mostah (namenjenem volivcem zunaj kraja stalnega prebivališča) so se zaradi visoke udeležbe ustvarile dolge vrste. Glasovanje se je zavleklo po 19. uri, da so lahko glasovali vsi, ki so bili do takrat v vrsti. Na njem je glasovalo 2907 volivcev. Rezultati tega volišča in dveh predčasnih volišč (Ljubljana-Center in Ljubljana-Moste Polje 3) so bili v sistem vneseni šele po tem, ko so bili objavljeni podatki o skoraj 100 % preštetih glasovnicah, kar je pripomoglo k preobratu pri RTV-prispevku. Na Omnii je proti ukinitvi prispevka glasovalo več kot 83 odstotkov volivcev.
Boštjan M. Turk meni, da je podaljšanje odprtja volišča nesprejemljivo, razen v utemeljenih primerih (kot je bila smrt volivca v Domžalah). “Prvič, volišče ne more biti kar odprto, in glede na to, da rabiš res utemeljene razloge, da podaljšaš odprtje, razlog je smrt volivca – to se je zgodilo v Domžalah – in potem je le en razlog to, da ljudje, ki imajo seveda drugo službo, nimajo dovolj časa za počitek, da grejo v službo, da prihajajo iz službe top 7ih, 8ih, 9ih. To je absolutno nesprejemljivo,” pravi.
Izpostavlja tudi, da volilna komisija ni nadzorovala razmer: “Drugič, temeljno pravilo je, da mora volilna komisija in volilni odbor nadzorovati razmere na volišču. Če razmer na volišču ne nadzoruje, potem mora nemudoma klicati policijo, da ukrepa. Volilna komisija, tako imenovana omnibus volišč v Ljubljanskih Mostah, ni nadzorovala razmer na volišču, zato ker je prihajalo do spontanega organiziranega in spontanega navijaštva za eno referendumsko opcijo. Tam so bili tudi poslikani glavni aktivisti, bi rekli omenjene kaviar civilne družbe. In bili so slikani, ko so slikali druge. Slikanje na volišču je prepovedano.” O razmerah dodaja, da je bilo v tem času v Ljubljani megleno in nemogoče videti, kdo vse je prihajal.
Rešitev za RTV je preprosta
Žiga Turk ocenjuje, da se je desnica zadeve lotila “z rokami v žepu” in da bi se dalo narediti več. Boštjan M. Turk je o tem manj neposreden, a v širšem kontekstu poudarja potrebo po boljši mobilizaciji in povezovanju tem.
Ker je na posvetovalnem referendumu približno polovica volivcev podprla ukinitev obveznega prispevka (izid še ni dokončen), se postavlja vprašanje prihodnje ureditve. Žiga Turk predlaga preprosto rešitev: “V zakon bi bilo treba samo dodati člen, ki olajša neplačevanje naročnine tistim, ki menijo, da RTV ne izpolnjuje zahtev zakona.”
Prihajajoči referendum o interventnem (razvojnem) zakonu
Sindikati so zbrali več kot 42.000 podpisov za naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (sprejet maja 2026). Državni zbor bo zahtevo obravnaval na izredni seji; datum glasovanja se omenja okoli 6. decembra (Miklavžev dan), mogoče skupaj z dodatnimi posvetovalnimi referendumi.
Bliža se referendum, ki je nezakonit
Boštjan M. Turk meni, da se mora desnica “maksimalno angažirati”, vključno s premierjem Janezom Janšo kot najmočnejšim mobilizacijskim faktorjem. Predlaga povezovanje z vprašanjem nižjih stroškov (gorivo, hrana, osnovne dobrine) in nagovarjanje s.p.-jev (okoli 100.000), ki bi utrpeli konkretno škodo, če zakon ne bi bil uveljavljen. Hkrati poudarja, da je referendum po njegovem nezakonit, ker ustava ne dovoljuje referendumov o davčnih zadevah, Ustavno sodišče pa naj bi bilo “ugrabljeno” s strani tranzicijske levice. Opozarja tudi, da bi se morala k pozivanju vključiti Cerkev, saj naj bi leva vlada, če dobi oblast, še naprej skušala uveljaviti evtanazijo (zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je bil na referendumu novembra 2025 zavrnjen; enoletni rok, v katerem se ne sme sprejeti vsebinsko nasprotnega zakona, se izteka).
T. B.