Slovenijo v predprazničnem času pretresajo tri vzporedne medijske afere. Najvišje predstavnice politike zaradi karikature izvajajo javni napad na svobodo govora, depolitizirano vodstvo RTV bo denar namenjen programu manjšin potrošilo na sporen način in vsi indici kažejo, da bo POP TV vendarle prišel do svojega kosa davkoplačevalske pogače. O aferah smo spregovorili z dr. Borutom Rončevičem, profesorjem na Fakulteti za uporabne družbene študije, in Tinom Mamićem, podpredsednikom ZNP in odgovornim urednikom tednika Domovina.
Afera z Delovo karikaturo se je pričela z uvodnim posvetom slovenske diplomacije. Ta je pod novim vodstvom feministična, v skladu s politično doktrino zunanje ministrice. Tri velike feministke slovenske politike, zunanja ministrica, predsednica državnega zbora in predsednica države so se nasmejane slikale na skupni fotografiji, skupaj pa jih je upodobil tudi Delov karikaturist. Ker jim karikatura ni bila všeč, so zagnale vik in krik.
Borut Rončevič v začetku pogovora komentira nesmiselnost sintagme feministične zunanje politike. Trdi, da bi se morala ta ukvarjati predvsem z uveljavljanjem človekovih pravic in svoboščin nasploh. Tako pa izpade zamejujoča in nezadostna. Predvsem pa bi se morala osredotočiti na promocijo interesov republike Slovenije in njenih državljanov ter priseljencev, ki živijo na njenem teritoriju.
Na vprašanje, ali gre v primeru ostrih obsodb s strani političark za politični pritisk na karikaturista, Rončevič odgovarja: “Vsekakor gre za pritisk na karikaturista. Svoboda govora je ena od človekovih pravic. Napad na tega karikaturista ni nič drugega kot napad na samo svobodo govora. To karikaturo sem sicer videl, šele ko je zaokrožila v javnosti. Dela sicer ne berem že dolgo časa. Namen karikatur je, da malce pretiravajo, saj karikatura ni realistična upodobitev nekega stanja. Zanima me, ali bi bila enaka reakcija, če bi bili upodobljeni trije moški na tej karikaturi? Zagotovo ne, takih reakcij do sedaj nisem zasledil. To je problematično samo po sebi.” Pravi, da bi lahko imeli v tem primeru opravka z obrnjeno diskriminacijo – diskriminacijo moških, drugega spola. Opaža, da smo občutljivi zgolj takrat, ko gre humor na račun žensk, humor na račun moških pa je upravičen, dovoljen in ga je potrebno razumeti.
Tino Mamić na enako vprašanje odgovarja: “Ko se oblast spravi nad karikaturiste, se ji čas izteka. Tako pravi zgodovina. Čas Svobode se je nedvomno iztekel, pa čeprav bodo verjetno oblast v parlamentu držali še dve leti. Upodabljanje spolnih organov v karikaturi sicer ni znak visokega sloga, prej obratno. Najlažje je pripovedovati vice o spolnosti. A v našem primeru se vendarle zdi, da je karikaturist z goloto mislil bolj na slovito alegorično podobo razgaljene Svobode z modro-belo-rdečo trobojnico na sliki francoskega slikarja Delacroixa. Vsaj moja prva asociacija je bila ta. V tem primeru ne gre za goloto predsednice parlamenta, ki je sicer znana po neprimernih dekoltejih, marveč za smešno primerjavo z alegorično Svobodo. Zanimivo je tudi to, da je karikaturist enako goloto upodabljal že v preteklih letih, kar pa levičarskih medijev in levičarskih mnenjskih voditeljev ni nič motilo.”
Sporno trošenje davkoplačevalskih evrov na depolitizirani RTV
Z obema sogovornikom spregovorimo tudi o izrazito spornem trošenju davkoplačevalskega denarja na RTV. Predsednik uprave Zvezdan Martić je namreč pred kratkim prostodušno priznal, da bodo sredstva namenjena financiranju manjšinskih programov potrošili za financiranje plač zaposlenih. Več TUKAJ. Mamić komentira: “Nenavadno in ne najbolj bistroumno se mi zdi, da šef televizije pred novinarji pove, da bo kršil zakon. Denar za manjšinske programe se je že doslej preusmerjal v Ljubljano. A nikoli tako odkrito in v celoti.”
Sprašuje pa se tudi, kako smiselno je, da država za skupnost, ki šteje manj kot 2300 Italijanov, finančno izdatno podpira italijanski tiskani dnevnik, celodnevni radijski program in celodnevni TV program v italijanščini. “Števila gledalcev celodnevnega italijanskega programa na RTVS verjetno sploh ne merijo, saj so na višini statistične napake. A bilo bi zanimivo vedeti, koliko gledalcev ima oddaja “Il giardino dei sogni”, ki je “osredotočena na aktualne ženske teme, modo, lepoto, življenski slog”. Naj opozorim, da v citatu slovničnih napak RTVS nisem popravljal,” komentira.
Rončevič bi zahteval jasna pojasnila
Naš drugi sogovornik pa pravi: “Nisem več nadzornik RTV, saj sem bil med tistimi, ki smo bili deležni depolitizacije. V kolikor bi bil nadzornik, bi pa takoj na naslednji seji nadzornega sveta (verjetno pa bi se že pred tem pisno obrnil na vodstvo RTV), zahteval pojasnila in pravne utemeljitve načina potrošnje teh na novo dodeljenih sredstev za potrebe manjšinskih programov. Ker pa sem zgolj odvisen od informacij, ki prihajajo do mene preko medijev, vpogleda v to nimam, je malce nenavadno, kako uspejo v tako kratkem času na ustrezen način potrošiti sredstva, ki naj bi načeloma odgovarjala za skoraj pol leta produkcije vsebin.”
POP TV vendarle do kosa davkoplačevalske pogače
Novo življenje pa je dobila tudi Šarčeva afera, vezana na javni razpis za izvedbo vojaškega resničnostnega šova. Ta je bil sicer razveljavljen, a je dejstvo, da je na razpisu zmagal nekdanji vojaški specialec, s podjetjem, ki je bilo ustanovljeno tik pred razpisom in očitno prav za dotični razpis. Več TUKAJ. V zgodbi pa se je pojavila tudi televizijska hiša POP TV kot medij, ki bi resničnostni šov tudi predvajal. Prav ta medijska hiša pa se je pojavila tudi pri novem razpisu ministrstva za kmetijstvo, ki ga trenutno vodi začasni minister Marjan Šarec. Tokratni razpis sicer ne bo promoviral Slovenske vojske, temveč slovenske kmete, preko oddaje Masterchef. Vrednost prvega razpisa je znašala 1,9 milijona evrov, drugega pa “zgolj” 200 tisoč evrov. Zaradi vpletenosti istih akterjev (ministra Šarca in POP TV) številni upravičeno sklepajo, da je bilo bistvo obeh razpisov financiranje zvestobe zasebne medijske družbe POP TV.
Žiga Korsika