Predsednica republike Nataša Pirc Musar naj bi s pomilostitvijo treh tihotapcev ljudi sprožila pravcato krizo znotraj slovenskega pravosodnega sistema. Medij Moja Dolenjska namreč ob sklicevanju na vire poroča, da obsojeni zaporniki za tovrstno kaznivo dejanje ravno tako pričakujejo podobno obravnavo in s tem namenom celo gladovno stavkajo.
Spomnimo. Predsednica republike je do zdaj pomilostila tri tihotapce – avstrijsko državljanko Ozgur Dogan, srbskega državljana Nemanjo Kuzmanovića in ukrajinskega državljana Valerija Arakčejeva. Ozgur Dogan je pomilostila nazadnje in ji s tem odpustila izvršitev preostanka izrečene stranske kazni izgona iz države. Za Kuzmanovića in Arakčejeva pa sta pomilostitvi, ki ju je odobrila marca letos, pomenila predčasni odhod iz zapora.
“Obsojeni zaporniki za tovrstno kaznivo dejanje zdaj po naših virih zahtevajo enako obravnavo, to je amnestijo (odpustitev kazni, pomilostitev), in že več dni gladovno stavkajo,” sedaj poroča medij Moja Dolenjska.
V zvezi s poročanjem smo se obrnili na Upravo za izvrševanjem kazenskih sankcij, saj je tovrstna stavka problematična v luči dejstva, da se sicer že tako soočamo z mankom pravosodnih policistov, ki bi opravljali redno delo. Pred dvema mesecema so namreč na tiskovni konferenci Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) opozorili, da se zaposleni v zaporih “srečujejo z nevzdržnimi razmerami, ki bodo kmalu privedle do ogrožene varnosti zaporov”. Kot so dejali, so nizke plače tiste, ki predstavljajo razlog za primanjkovanje pravosodnih policistov. Sindikalist Leon Lobe pa je po poročanju STA celo opozoril, da bo brez potrebne intervencije napočilo stanje, ko bo morala zapore čuvati policija ali vojska, ker pravosodnih policistov ne bo več.
Zaradi prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja (tihotapljenja nezakonitih migrantov) po po 308. členu Kazenskega zakonika se je v letu 2023 v priporu znašlo 521 ljudi, je razvidno iz odgovora vlade z dne 12. decembra 2023 na poslansko vprašanje poslanke SDS Anje Bah Žibert. Skupno 455 ljudi se je znašlo na prestajanju zaporne kazni, od tega je bilo kar 408 tujih državljanov in 47 slovenskih državljanov.
V zvezi s pomilostitvami tihotapcev ljudi, stanjem v zaporih in stavko zapornikov, o kateri poroča medij Moja Dolenjska, smo se z vprašanji tudi obrnili na aktualno ministrico za pravosodje dr. Dominiko Švarc Pipan.
Odgovor ministrstva:
Spoštovani,
pomilostitev ureja Zakon o pomilostitvi, ki v 1. členu določa, da pomilostitev daje predsednik oziroma predsednica republike. Zakon o pomilostitvi v postopku določa tudi vlogo ministra oziroma ministrice za pravosodje. V 16. členu določa, da ministrstvo, pristojno za pravosodje, predloži predsedniku republike poročilo o navedbah prosilca, zbranih podatkih in mnenjih s predlogom ministra oziroma ministrice o pomilostitvi.
Vendar pa mnenje Ministrstva za pravosodje ni odločilno, dokončna odločitev je, kot to določa Ustava Republike Slovenije, v pristojnosti predsednika oziroma predsednice republike, z razlogi za pomilostitev v konkretnih primerih pa Ministrstvo za pravosodje tudi ni seznanjeno. Od Urada Predsednika oziroma predsednice Republike prejmemo ukaz o pomilostitvi, kar je vsebina, ki je objavljena tudi v Uradnem listu Republike Slovenije.
V pomilostitvenem postopku, določenem z zakonom, Ministrstvo za pravosodje tako poda svoje poročilo, ne more pa komentirati razlogov, ki so vodili predsednika oziroma predsednico republike, zakaj je ugodil/a določeni prošnji za pomilostitev.
Na Ministrstvu za pravosodje smo seznanjeni z okoli 80-imi predlogi za splošno amnestijo za obsojene zaradi kaznivega dejanja po 308. členu KZ-1 (Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države), ki so jih podpisali različni obsojenci. Ti predlogi so bili poslani Uradu predsednice republike, na Ministrstvu za pravosodje pa smo jih prejeli v vednost.
V Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana beležijo nekaj deset priprtih oseb, ki odklanjajo zavodsko hrano; razmere v zvezi s tem spremljamo, sprejeti so bili tudi ustrezni ukrepi.
Primeri niso opredeljeni kot gladovne stavke, saj morebitno enkratno odklanjanje zavodske hrane še ne pomeni gladovne stavke, ki jo opredeli zdravnik.
Z Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij so nam zanikali, da bi zaporniki gladovno stavkali, so pa zapisali, da jih nekaj deset zavrača hrano. Po njihovih kriterijih namreč gladovno stavko opredeli šele zdravnik. Prav tako zanikajo, da bi bil razlog za odklanjanje hrane zahteva po pomilostitvah.
A. H.