Oddaja politično s Tanjo Gobec, ki jo nekateri hudomušno imenujejo kar depolitizirano, je rezervirana očitno le še za leve komentatorje in politike – Gobčeva rutinsko gosti po dva leva analitika, ko gosti politike, pa leve (ki predstavljajo večino političnih gostov) ekskluzivno gosti same brez sogovornikov na drugi strani političnega odra. Tokrat je gostila novopečenega podpredsednika vlade Mateja Arčona, ki ga je Golob pred kratkim imenoval za glavnega vladnega komunikatorja – kar je izredno nenavadno, saj to delo navadno opravljajo predsedniki strank koalicije ob pomoči direktorja Ukoma. Čeprav je bil Arčon v oddaji sam in neizzvan, se je obnesel porazno na trenutke celo bizarno.
Najprej sta se z Gobčevo lotila zdravniške stavke – specifično sta govorila o mediaciji, ki jo je pred kratkim potrdila vlada. Iz Arčonovih odgovorov je bilo takoj zaznati, da vlada z mediacijo ne misli resno, zdravnike pa vidi kot sovražnike, ki jih je treba premagati, pa če bo za to potrebno na tisoče “civilnih” žrtev vojne. Ponovil je znano vladno lajno, češ da je interes vlade, da je v ospredju zaščita pacientov in med vrsticami namignil, da so zdravniki tisti slabi fantje, ki jih je treba uničiti.
Frontalni napad na Fides, ki ga vlada očitno vidi kot sovražnika
Fides je obtožil, da ne predstavlja večine zdravnikov, da gre celo za primer, kjer manjšina preglasi večino – namigoval je celo na to, da gre za nelegitimno stavko manjšine. Potožil je, da Fides ne želi zaustaviti oz. prekiniti stavke med mediacijo. Dodajmo samo, zakaj bi jo, ko pa še nobena zaveza ni bila izpolnjena, a te teme se Arčon ni dotakni.
Moti ga tudi, ker se Fides ne želi udeležiti stebrnih pogajanj (o celotni plačni reformi javnega sektorja). Zakaj ga to moti, ni jasno, saj je vlada z zdravniki podpisala posebno pogodbo, ki ni bila vključena v skupno plačno reformo, ki pa se je nato ni držala.
Vladanje z odloki? Ni problema, ko gre za naše
Kaj pa vladanje z odloki, ki so mu tako oporekali v prejšnjo vladi, zdaj pa z njimi celo zdravnikom kratijo pravico do stavke? Ni težav, pravi Arčon! Odlok je bil nujen in hitro potreben za zaščito najranljivejših, to so bili invalidi, ki niso imeli zdravstvenih pregledov.
Če torej prav razumemo, so zdaj izredne razmere, v času pandemije koronavirusa pa niso bile, zato je zdaj v redu, če se vlada z odloki?!
(Foto: Bobo)
Objubil uzakonjeno zatiranje pravice do stavke
To pa še ni vse. Arčon obljublja celo uzakonitev zatiranje pravice do stavke v drugih sektorjih javne uprave! “… na podlagi te izkušnje bomo za naprej sistemsko naredili okvir in to zakonsko uredili tudi za morebitne stavke, ki bodo sledile v naslednjih letih ali desetletjih, seveda pa si teh ne želimo.” V prihodnosti torej stavk ne bo zato, ker bo vlada z zakonom določila, da morajo delavci med stavko opravljati ne le svoje delovne obveznosti, ampak (v primeru zdravnikov) tudi tiste, ko neustavno delajo preveč ur. Kakšna leva vlada pa je to?
Pomislek, da je večji del “zvišanja” pokojnin že požrla inflacija, enostavno preslišal
Ko ga Gobčeva spomni, da je bila velika uskladitev pokojnin v resnici le uskladitev z inflacijo in da je večino tega “zvišanja” že požrla inflacija, je Arčon v tekoči “golobščini” začne razlagati, da “ima včasih občutek, da [opozicijo] res bolijo dosežki te vlade: uskladitev pokojnin, ki je dejansko bila največja v zgodovini Slovenije, lanskoletni zimski dodatek in letošnji regres …” Nobenega odgovora na izziv, da je šlo v resnici za (minorno) zvišanje, usklajeno z inflacijo, ampak je izustil le popolno laž, da je “šlo za največjo uskladitev pokojnine v zgodovini”. Gobčeva ga vseeno ni popravila. Ali zaradi neznanja ali politične pristranskosti ni jasno.
13.000 zastarelih prenosnikov? Pomislite na revne otroke!
O interpelaciji Emilije Stojmenove Duh in 13.000 prenosnikih, ki čakajo v skladiščih, je Arčon prepričan, “da bo ministrica argumentirano odgovorila na vsa vprašanja”. Pove, da gre za zavajanje, da naj bi šlo za zastarele prenosnike, potem pa začne moralizirati, da imamo v Sloveniji 9,3 odstotka otrok, ki živijo v revščini in da se moramo zdaj koncentrirati na zakon in uredbo (!?), kdo bo dobil te bodo računalnike, pripomni še, da je digitalna pismenost pomembna.
Zanimiva dedukcija. Ker imamo revne otroke, mora zato država ad hoc kupiti 13.000 prenosnikov in to naknadno opravičevati z uredbo oz. novo zakonodajo?! Zakaj sicer omenja uredbom ni jasno, saj je že znano, da so nevedni vladi strokovci razložili, da z uredbo ne morejo kar tako čez palec deliti prenosnikov.
Sicer prizna del krivde vlade, da so nekoliko pozni, vseeno pa bojda sledijo temu cilju, da dajo tem otrokom računalnike, ki seveda niso tako zastareli, kot jih marsikdo predstavlja, pravi Arčon. Računalniki seveda so zastareli, kot ljudje že sami vedo, tudi zato so vladni uradniki čebulili o nadgradnji procesorjev (početje, ki je na prenosnikih seveda povsem ekonomsko neučinkovito).
Hkrati pa ni jasno, od kod so kar naenkrat prišli ti revni šolarji, ki naj bi se jim delilo računalnike. Najprej je ministrica zatrjevala, da bodo šli uradnikom, pa žrtvam poplav … zdaj pa že kar revnim šolarjem?! Videti je popoln komunikacijski kaos v vladi ki si ker sproti izmišljuje izgovore za to, da so brez razloga “biznisirali” s ponudniki računalniške opreme, ki so se morali na hitro znebiti stare opreme.
“Strokovno” so ocenili, da morajo migrantski centri stati tam, kjer so župani desni
V zvezi z migrantsko politiko je zavrnil namigovanja, da leva vlada uvažajo volivce in jim podeljujemo volilno pravico, češ, da prvak opozicije to še sam ne verjame – zanimivo, da se nekateri njihovi koalicijski partnerji uvoz volivcev pretirano ne trudijo zakrivati. Zakaj pa se niso pogovarjali z lokalnimi skupnostmi, ko so se odločali o tem, kje bodo migrantski centri? To sploh ni res, pravi Arčon: “Dejstvo je, da so se na pristojnem uradu veliko pogovarjali tudi z župani, mislim, da več kot z desetimi, seveda je bil odgovor povsod ne.”
Potem je – tako Arčon – Vlada na podlagi strokovnih argumentov določila lokacijo, ki je na državni zemlji in je tik ob meji. Zanimivo, da so “strokovni argumenti” bili takšni, da so migrantske centre določili izključno v občinah opozicijskih in neodvisnih županov, niti enega pa v občinah, kjer so župani iz vrst vladnih strank. Videti je, da so bii argumenti bolj politični kot strokovni.
Strašenje opozicije?
Arčon pravi, da si prebivalci vasi, kjer bodo azilni centri [katerih greh je očitno, da so si izvolili desne župane], “ne zaslužijo še dodatnih ustrahovanj s strani opozicije, ker gre za občutljivo temo”, in da gre za stisko ljudi (v mislih je imel mlade, zdrave moške iz Pakistana, Tunizije in Maroka, ne vaščane). Seveda opoziciji ni treba strašiti vaščanov – dovolj je, da preberejo grozljive novice iz ljubljanskega Viča, kjer si nekatere ženske več ne upajo zvečer same iz stanovanja.
(Foto: Bobo)
Arčon se še brani, da ti migranti ostanejo v Republiki Sloveniji dva dni in pol. Da namreč Slovenija ni ciljna država in da je ta lokacija, ki je trenutno predvidena, nadomestna lokacija, zato prosijo župane in lokalno skupnost, da razumejo.
Tudi če bi bilo res, da ostanejo v povprečju dva dni in pol (pa ni), to nima nobene zveze s tem, da se bodo v občinah desnih županov ustanavljali azilni domovi – tudi če bi prišleki odšli čez en dan, bo naslednji dan prišlo dvakrat toliko novih in nekaj od njih bo nastanjenih v novih azilnih domovih – saj gre vendarle za mejo, ki je (tudi zaradi odstranitve ograje) že povsem porozna.
Na podežeju ukinjajo volišča, on bi se raje pogovarjal o izpostavah pošte
Na očitke, da se na podeželju ukinjajo volišča, nekatera pod pretvezo, da niso opremljena za invalidne osebe, je Arčon dejal, da vlada absolutno nima nič pri tem, interes vlade in politike je, da se volitev udeleži čim več ljudi. To je namreč pristojnost državne volilne komisije, prvaka opozicije pa je izzval z non sequitur opazko, koliko je “njegov direktor pošte ukinil post na podeželju”.
(Foto: Borut Živulović/Bobo)
To seveda nima nobene zveze z volišči, jasno pa je, da desnico voli predvsem podeželje. Vsekakor pa levim strankam, ki črpajo iz urbanega socialističnega volilnega bazena, definitivno in empirično dokazano ni v interesu, da se na podeželju aktivira čim več volivcev, hkrati pa je dobro poudariti še, da je predsednik volilne komisije bivši član levega krila že tako dokaj leve stranke SMC.
Prizanje Palestine? Arčon ponudi odgovor povprečne misice
Kaj pa dejstvo, da so se poslanci največje paramentarne stranke pridružili skrajni stranki Levica, ki si prizadeva priznanje holokavsta – hlepeče državne entitete Jordancev in Egipčanov, ki se ji skupno reče “Palestina”? Je to nezaupnica zunanji politiki vlade (ki jo zaenkrat vodi Tanja Fajon oz. SD)?
Odgovora Arčon ni dal. Pravzaprav je odgovoril tako, da je jasno, da se Svobodnjaki nočejo zameriti svoji skrajno levi bazi niti tistim ducatom liberalcev, ki jih še podpirajo: “Absolutno je to dobrodošlo, da politika tudi iste politične stranke komunicira tudi javno in seveda je prav, da se je tudi naša poslanska skupina oglasila. Predsednik vlade je prejšnji teden ob srečanju Evropske komisije z nekaterimi drugimi predstavniki seveda namenil čas tudi tej tematiki. Trenutno ta tematika in odločitev še ni na vladni mizi, seveda so vsi napori usmerjeni k humanitarni pomoči in interesu, da se vendarle ti nemiri tudi zaključijo in odločitev bo sprejeta takrat, ko bo seveda imela največji učinek.” (sic erat scriptum)
Ob teh Arčonovih besedah ostaja vtis, da je zvenel kot odgovor miss ZDA na vprašanje, zakaj Američani ne znajo poiskati svoje države na zemljevidu, in je odvrnil, da morda zato, ker nimajo zemljevidov.
Komunikacijski car vlade se o dogajanju v koaliciji poučuje iz “sredstev javnega obveščanja”
Kaj pa dogajanje v SD? Tanja Fajon ne bo več kandidirala za predsednico stranke. Bo še vedno zunanja ministrica? Arčje odgovoril, da je iz sredstev javnega obveščanja, medijev izvedel, da ima Tanja Fajon podporo vseh treh kandidatov, da na tej funkciji seveda ostane. Ob takem odgovoru se je težko izogniti zaključku, da se očitno znotraj koalicije nič ne pogovarjajo, če že sam posvečeni maziljenec vladnih komunikacij o namerah vlade pouči kar “iz sredstev javnega obveščanja”.
Arčon Golobov dvojček, RTV podružnica Ukoma
Kaj smo se torej naučili iz Arčonovega nastopa? Arčon govori tekočo golobščino kot svoj materni jezik – poln sprenevedanja, plasiranja polresnic in zavajanj, pasivne agresivnosti do “razrednih sovražnikov” (v tem primeru zdravnikov); skoraj nič ga ne loči od svojega šefa in ni čudno, da ga je izbral za uradnega komunikatorja vlade. RTV Slovenija pa je znova dokazala, da je v svoji ponižani “depolitizirani” različici postala le še druga (zelo draga) veja Urada vlade za komuniciranje.
Mitja Iršič