Zadnja javnomnenjska raziskava, ki jo je opravil Parsifal, jasno kaže, da velika večina ljudi meni, da LGBT tematike ne sodijo v šole in vrtce, toda problematično je dejstvo, da se vlada po mnenju Mojce Škrinjar “požvižga na mnenje ljudi in da je treba storiti več, da se LGBT vsebine res ne pojavijo v kurikulumu“.
“Glede na to, kakšno vlado imamo, se ta popolnoma nič ne ozira na mnenje ljudi, ampak gleda v skladu z nekimi svojimi t. i. ideološkimi zablodami, in je za pričakovati, da bodo to vsilili,” je zaskrbljena Mojca Škrinjar, ki je bila leta vpeta v šolski sistem in dobro pozna področje.
Parsifalova anketa ugotavlja, da velika večina anketirancev (69,2 %) meni, da LGBT tematike ne sodijo v šole in vrtce. Manjši delež anketirancev (20,1 %) se strinja z vključevanjem LGBT vsebin v izobraževalni sistem, medtem ko 10,8 % anketirancev nima mnenja oz. se ne more odločiti.
V Sloveniji se je s prihodom leve vlade na oblast, ki promovira škodljive levičarske ideologije, med katerimi je tudi ideologija LGBT, pojavilo kar nekaj razlogov, zaradi katerih so starši (upravičeno) zaskrbljeni nad vzgojo svojih otrok v vrtcih in šolah. Spomnimo, da smo še nedavno poročali o primeru iz Vavte vasi, ko je starš otroka izrazil skrb nad dogodkom, imenovanim Živa knjižnica, na katerem naj bi otrokom gejevski aktivisti promovirali LGBT ideologijo.
Janković je v to ravnatelje “prisilil”
Za izjavo smo prosili tudi Mojco Škrinjar, ki je izrazila skrb, da bo vlada skušala LGBT vsebine kljub nestrinjanju ljudi vsiliti v šole in vrtce: “Naša vlada ne živi na realnih tleh v nobenem pogledu in se tudi ne zaveda, da ljudje zavračajo LGBT agendo,” je dejala in izpostavila, da jo tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič “vsiljuje” v vrtce. “Dobesedno je prisilil ravnatelje, da dajo znak LGBT v vrtce,” je dejala Škrinjarjeva, ki meni, da so ravnatelji na to pristali zaradi strahu in pritiska. “To je pač mandatna služba – ali ne bodo več imenovani za ravnatelje ali pa bo izostalo vsakršno investicijsko financiranje in na ta način po moje tečejo zadeve v Ljubljani,” meni.
Pojasnila je, da je tehnično možno vnesti LGBT vsebine v kurikulum in da lahko učitelji kljub temu tega ne izvajajo, a da se pojavi problem v primeru, da v nadzor pride inšpekcija, ki potem zopet objektivno krivi ravnatelja. “Počasi se žaba kuha in to bodo potihoma s prisilo res uveljavili,” je opozorila.
Kdo lahko to prepreči?
Škrinjarjeva pravi, da imajo edino starši moč, da to preprečijo. Pojasnila je, da bi se morali množično odzvati, predvsem v svetu staršev na državnem nivoju, “tisti bi morali zahtevati, da se to ne uvrsti v kurikulum, ker ko je to enkrat v kurikulumu, potem pa, seveda, tudi svet staršev na samih šolah ne morejo nič, ne […] potem so povsem nemočni.”
Minister mora prisluhniti tudi staršem
Ponovila je, da bi lahko le množični upor staršev povzročil pritisk na sestavljalce kurikuluma in ministra, ki ima po njenih besedah ključno vlogo pri potrditvi učnih načrtov. Če jih minister ne objavi, ti ne stopijo v veljavo, kar mu daje pomemben vpliv na njihovo vsebino. Pojasnila je, četudi naj bi bil kurikulum vsebinsko neodvisen, ima minister možnost upoštevati želje staršev in jih posredovati sestavljalcem. Zato bi moral prisluhniti staršem, saj ni odgovoren le učiteljem, temveč tudi njim.
V raziskavo je bilo zajetih 717 anketirancev, od tega 50,3 odstotka žensk. Povprečna starost znaša 51,9 let, standardni odklon je 16,6. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (43,4 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (36,5 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (20,1 %). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (35,0 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (30,7 %), 23,8 % anketirancev ima poklicno šolo in 10,4 % anketirancev ima dokončano ali nedokončano osnovno šolo.
Tanja Brkić