Italijanski minister za gospodarstvo in finance Giancarlo Giorgetti je pripravil osnutek odloka o visokih cenah energentov, ki ga vlada trenutno pripravlja. Namestnik ministra za okolje in energetsko varnost Vannia Gava je poudaril, da trenutni sistem oblikovanja cen plina, povezan z amsterdamsko borzo (TTF), spodbuja finančne špekulacije, ki ne odražajo dejanskih stroškov črpanja in transporta.
Po besedah Gave je nujno treba ukiniti sistem EU ETS, ki dodatno obremenjuje podjetja in otežuje njihovo delovanje. Poudarila je, da dokler ni zagotovljen alternativni vir plina, ki bo na voljo v velikem obsegu, ni mogoče dovoliti nadaljnjega povišanja stroškov energije. Ni pa navedla, kako namerava Italija uradno začasno ustaviti mehanizem.
Tudi Poljska vlada poziva tudi k reformi sistema EU ETS. Namestnik ministra za podnebje in okolje Krzysztof Bolesta je napovedal prizadevanja za povečanje nabora razpoložljivih emisijskih kuponov CO2, kar bi omejilo dvig njihovih cen. Glede tega vprašanja ima Poljska že več zaveznikov v Evropski uniji.
Dvojna igra Bruslja? Tako lahko Komisija spremeni zeleni dogovor
Poleg tega poljske oblasti predlagajo novo rešitev – mehanizem za zajemanje in shranjevanje CO2. Po tem sistemu bi države EU dobile dodatne emisijske pravice pod pogojem, da bi te izhajale iz “zelenega” CO2, torej iz biorazgradljivih odpadkov ali trajnostne biomase, in ne iz fosilnih goriv. Po mnenju Bolesta je treba razviti tudi posebne rešitve za industrijo, ki ima večje težave pri prilagajanju na pravila ETS kot energetika.
Kaj je EU ETS?
Sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) je bil uveden leta 2005 in je ključno orodje Evropske unije v boju proti globalnemu segrevanju. Zajema približno 40 odstotkov emisije toplogrednih plinov v EU z ureditvijo delovanja približno 10.000 elektrarn in industrijskih obratov.
Sistem deluje na podlagi dražb, na katerih podjetja kupijo pravico do izpusta določene količine CO2. Število razpoložljivih pravic se načrtno zmanjšuje, s čimer se želi spodbuditi podjetja k zmanjševanju izpustov. Evropska unija se je zavezala k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov za 21 odstotkov v letih 2013–2020 v primerjavi z ravnmi iz leta 2005, pa tudi za zmanjšanje emisij iz sektorjev, ki niso zajeti v ETS, kot sta promet in kmetijstvo.
Zeleni nateg
Čeprav se zdi ideja, da podjetja kupijo pravico do izpustov, s tem pa so finančno motivirana za zmanjšanje emisij, na prvi pogled smiselna, pa marsikdo v luči tega opozarja, da zadeva sploh ni smiselna, ker omenjeni princip ne velja za celoten planet, povrhu pa je več kot jasno, da določeni na račun omenjenega sistema kujejo velike dobičke. Ni presenečenje, da je tako mogoče tudi pri nas med najbogatejšimi Slovenci najti takšne (denimo Boštjana Bandlja, ustanovitelja in direktorja podjetja Belektron), ki so obogateli s kuponi CO2.
