Skoraj plebiscitarna večina je proti zakonu, ki bi izbranim umetnikom podelila izredne pokojnine.
Vprašanje ankete se je glasilo takole: “Državni zbor je sprejel zakon, ki določa, da bodo prejemniki najvišjih priznanj za umetniške dosežke upravičeni do dodatka k pokojnini. Višina dodatka bo odvisna od vrste nagrade in lahko znaša do 1.500 evrov mesečno. Ali podpirate ta zakon?
Večina anketirancev (kar 63,0 %) ne podpira zakona, ki bi prejemnikom najvišjih umetniških priznanj omogočal dodatek k pokojnini v višini do 1.500 evrov mesečno. Manjši delež anketirancev (26,7 %) zakon podpira, medtem ko 10,3 odstotka anketirancev nima mnenja oz. se ne morejo odločiti. Gre za osupljive številke, ki so še bolj impresivne glede na to, da opozicija referenduma niti ni pretirano politično “tržila” – vse se je zgodilo po inerciji.
V raziskavo, ki je bila opravljena med 10. 2. in 13. 2. 2025 je bilo zajetih 717 polnoletnih prebivalcev Republike Slovenije, od tega 50,3 % žensk. Vzorec je bil zajet iz 505 telefonskih klicev in 212 spletnih anket.
Zakaj so rezultati tako pomenljivi?
Rezultati so bili izredno pomenljivi, ker nekako nakazujejo ne le na averzijo davkoplačevalcev do sponzoriranja ulične veje oblasti stranke Levica, ampak tudi na splošno nezadovoljstvo nad vlado. Takšne številke so običajno indikator vlad pred padcem – spomnimo se, kako je Pahorjev trojček izgubil referendum o takratnem Zakonu o RTV, dejansko je bil to prav tako referendum proti vladi, ki je takrat že povsem zavozila menedžment države skozi finančno krizo.
Še več, podrobni vpogled v ozadje anketirancev razkriva, da je zakon nepriljubljen v vseh sferah družbe – tako med moškimi kot ženskami, starejšimi kot mlajšimi, izobraženimi kot manj izobraženimi – edina skupina, ki malce odstopa, so mladi med 18 in 34, pa še tam je robustna večina proti zakonu. Kar je presunljivo, saj se običajno med posameznimi kategorijami vprašanih pojavljajo močne razlike. To še bolj priča o tem, za kako nepriljubljen vladni ukrep gre.
Slovenski volivci sicer že dve leti poslušajo, da denarja za višje pokojnine (običajnih smrtnikov) ni, kot tudi ne za splošno razbremenitev plač skozi dohodninsko lestvico.
Referendum SDS
Golobova vlada je zakon 30. 1. 2025 po predhodnem vetu državnega sveta že potrdila, v največji opozicijski stranki SDS pa napovedujejo referendum, s prvopodpisanim poslancem SDS Andrejem Hoivikom. Glede na rezultate ankete ima referendum kar nekaj možnosti za uspeh.
Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti pravico do omenjenega dodatka namenja slovenskim državljanom, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazujejo posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Sloveniji ali v tujini ter prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pokojnino v tujini. Višina dodatka bo vezana na višino osnovne pokojnine posameznika in na trenutek, ko bo podana vloga za dodatek. Zakonu je dodan seznam nagrad in priznanj za upravičenost do dodatka. Prejemniki Prešernovih nagrad bodo tako dobili tudi okoli tri tisoč evrov (neto) mesečne pokojnine, pol nižje bodo dobili nagrajenci Prešernovega sklada in predsednika republike.
V letih 2022 in 2023 je bilo podeljenih najmanj deset pokojnin zaslužnim, med njimi petkovemu “politkolesarju” Borisu A. Novaku.
V dveh desetletjih bodo tako zasluženi umetniki – če zakon ne pade na referendumu – prejeli skoraj pol milijona evrov javnih sredstev na osebo, poleg osnovne nagrade 30.000 evrov, ki so jo že do zdaj prejemali za Prešernovo nagrado, po novem pa bo šlo za iztožljivo pravico. Pri prejšnjih podelitvah izrednih pokojnin ta pravica namreč ni bila iztožljiva. Šlo bo torej za politično in birokratsko zabetonirano, dosmrtno pravico.
Običajne pokojnine stagnirajo
Nagrada za umetniško elito običajne upokojence, ki so se upokojili po 40 letih garanja, še bolj prizadene, ker redne pokojnine pod vlado Roberta Goloba zaostajajo, to dokazujejo tudi podatki statističnega urada.
Od skupno 533.292 prejemnikov pokojnin okoli 309.000 upokojencev ali 58 odstotkov vseh prejema pokojnino, ki je nižja od praga tveganja revščine. Kar 51.889 upokojencev prejema pokojnino, ki je nižja od 500 evrov. Stiska je čedalje večja, koalicija je vsakemu upokojencu vzela 60 odstotkov ene mesečne pokojnine.
Zadnji podatek Statističnega urada RS v navezavi na tveganje revščine kaže, da je spodnja meja za enočlansko gospodinjstvo 903 evre na mesec, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1.354 evrov. Podatki o pokojninah kažejo, da je novembra 2024, kar so zadnji objavljeni podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), nižjo pokojnino od 900 evrov prejelo 308.981 upokojencev (od skupno 533.292).
I. K.