Z rezultati predsedniških volitev je bila zadovoljna tudi kandidatka stranke Resni.ca Sabina Senčar, ki je tokrat kandidirala prvič. Glede na to, da je v igro stopila po navodilih Zorana Stevanovića, čigar pretekla kampanja je temeljila na proticepilstvu, je očitno antivax ideologija postala “orodje” za pridobivanje volivcev iz levega političnega bazena, saj je tudi Gibanje Svoboda uporabilo enak adut.
Ginekologinja Sabina Senčar je na predsedniških volitvah v prvem krogi pristala na petem mestu, in kot je dejala, je s tem mestom zadovoljna. Zbrala je namreč skoraj šest odstotkov glasov, kar pa lahko pripisujemo njeni anticepilski ideologiji, ki jo zagovarja tudi njen “mentor” Zoran Stevanović. Resni.ca in Gibanje Svoboda sta očitno našli način za pridobivanje glasov, spomnimo, da je bil glavni fokus stranke Resni.ca, ki jo predstavlja Senčarjeva, ravno soočanje s covidom. Oziroma nesoočanje.
“V znanost ne bomo verjeli, v znanost bomo celo dvomili,” so bile besede Senčarjeve ob vstopu v predsedniško tekmo. Njen stavek je nekako skladen s tem, kar je pred nekaj leti izjavil njen “mentor” Zoran Stevanović, in sicer: “Ljudje, poslušajte me, prosim Vas! Bil sem en redkih, ki si je upal to trditi že od samega začetka. Ko je bilo še nehvaležno! Corona ne obstaja!” je začel, potem pa nadaljeval: “Ne v takem smislu, kot nam jo predstavljajo. Bil sem na “žariščih” domnevnega virusa. Ni bolnih!” so takrat poročali mediji.
Tako je namreč Stevanović začel svojo volilno kampanjo, sicer je ni končal prav uspešno, pa vendar je uspel pridobiti delež volivcev iz levega političnega bazena, predvsem pa govorimo o strastnih zagovornikih anticepilske teorije. Na ta način je svoje glasove pridobival tudi Robert Golob, kovididiot, ki je ne le govoril proti cepljenju, poleti je postal tudi “strokovnjak” za korono, ko je vsem svetoval, naj se enostavno odpeljejo na morje in naužijejo vitamina D, tako bodo odporni na koronavirus in zdravi. Oh, kje so bili zdravniki s tem nasvetom v zadnjih dveh letih, morda se v primeru odhoda na morje ne bi soočali s smrtnimi žrtvami in gospodarsko krizo! Pa vendar ta anticepilska teorija očitno deluje, saj je Senčarjeva s tradicijo anticepilstva nadaljevala tudi v svoji kampanji in že na začetku napovedala “dvom v znanost”!
Preštevanje glasov ji je samega začetka preštevanja napovedovalo približno 6-odstotno podporo. Po vseh preštetih glasovnic je prejela 5,96-odstotno podporo. Največ glasov je zbrala v volilnih enoti Maribor, kjer je sedmico obkrožilo 6,67 odstotka volivcev. Senčarjeva je za medije po preštetih glasovih povedala, da se bo po boju za predsedniški stolček vrnila nazaj v ambulanto, a da bo v prihodnosti izkoristila svoj politični potencial. “Zadovoljstvo ob rezultatu pa je izrazil tudi predsednik stranke Zoran Stevanović, ki je dejal, da je Senčarjeva velik doprinos za stranko in stranka zanjo. Prepričan je, da bo stranka še naprej rasla in se morda v naslednjih državnozborskih volitvah prebila tudi v DZ, kjer pa bodo brez dvoma še naprej gradili na anticepilski teoriji.
Spomnimo na povezavo med Svobodo in Resni.co, ki sta skupno točko našli prav v švedskem modelu, ki se za Švedsko ni izkazal ravno uspešnega. Golob si je v preteklosti v volilni tekmi že prizadeval zarezati v glasove stranke Resni.ca Zorana Stevanovića, ki so ji bili proticovidni ukrepi temelj predvolilnega programa. Opomnimo, da je tudi nekdanja podpredsednica Gibanja Svoboda in današnja predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič v najhujših trenutkih epidemije podpirala Marka Potrča, ne pa strokovne skupine, zdravnikov in epidemiologov. Ob deljenju Potrčevih videoposnetkov je zapisala, “meni je ta retorika veliko bolj všeč kot Beovič, Krek, Bergant, Kacin in veliki diktator Janša …”. In vse te, ki so se borili z epidemijo, označila z “zafustriranimi osebki”.
Klakočarjeva kot članica Gibanja Svoboda pod vodstvom Goloba je v času prvega vala torej zagovarjala švedski model spopadanja z epidemijo, ko je v tej skandinavski državi umrlo kar desetkrat več ljudi (glede na število prebivalcev) kot v Sloveniji, kar pomeni, da si delijo enako razmišljanje. Kakšne obete torej ponuja kandidatka, ki prav tako kot Stevanović in Golob zanika znanost in to kot nekdo, ki v zdravstvu deluje?
Tanja Brkić