“Vrhovni patriarh ima skrivaj otroka in mora odstopiti,” ter “premier je izdajalec države in mora prav tako oditi.” Tako odmevajo izjave, ki zaznamujejo zadnje dni v Armeniji, kjer sta Nikol Pašinjan, premier države, in Karekin II., vrhovni patriarh-katolikos vseh Armencev, zakopala bojno sekiro v to, kar mnogi imenujejo “sveta vojna.”
Čeprav se zdi, da gre za moralno in cerkveno vprašanje, je v ozadju pravzaprav strateška dilema o smeri razvoja Armenije. Katolikos in njegov tabor, ki zagovarjata tesnejše vezi z Rusijo, trenutno izgubljata vpliv – kljub temu, da Armenska apostolska cerkev (AAC) velja za simbol narodne enotnosti in združuje 92 odstotkov vseh Armencev.
Začetek spora: obtožbe o propadanju cerkve
Premier Pašinjan obtožuje Karekina II. kršitve zaobljube celibata in duhovne degradacije Cerkve. V povratnem udarcu cerkveno vodstvo premierju očita izdajo nacionalnih interesov in kršenje ustave.
Vse se je začelo z govorom Karekina 28. maja na konferenci v Švici, naslovljeni “Verska svoboda: Ohranjanje armenske duhovne, kulturne in zgodovinske dediščine v Arcahu” (armensko ime za Gorski Karabah). Katolikos je “v imenu armenskega naroda” izjavil: “Azerbajdžan, s pomočjo turške vojske, je zagrešil zločin: Arcah je okupiran, njegovo armensko prebivalstvo pa povsem izgnano.”
Pri tem pa ni omenil, da so Armenci pred tem sami izgnali azerbajdžansko prebivalstvo iz teh območij. Izjava je bila jasen udarec Pašinjanu, ki si prizadeva preprečiti nov spopad z Azerbajdžanom in se zaveda, da bi Armenija vojno najverjetneje izgubila.
Celibat, cerkve kot skladišča in poziv k odstopu
Premier se je hitro odzval in govoril o “zanemarjenem stanju armenskih cerkva, ki so se spremenile v omare za gradbeni material.” Dodal je, da “če bi cerkev vodil pravi vernik, do takšnega skrunjenja ne bi prišlo.”
Vrhunec spora je prišel 9. junija, ko je Pašinjan razkril, da je “Karekin II. prekršil celibatno zaobljubo in ima otroka.” Po cerkvenih pravilih Karekin sploh ne bi smel postati škof ali katolikos. Pašinjan ga je pozval k prostovoljnemu odstopu in napovedal ustanovitev koordinacijske skupine za organizacijo novih volitev cerkvenega poglavarja, s ciljem “zaščititi duhovno čistost Cerkve.”
Cerkev se upira: izredna izjava in nove aretacije
Vrhovni duhovni svet AAC se je odzval z izjavo, da v Armeniji poteka “protiverska kampanja,” premierjeve izjave pa naj bi “kršile ustavo, žalile verska čustva in temeljile na lažeh.” Po njihovem mnenju je cilj vlade “diskreditacija glasu Cerkve,” ki meni, da so bila pravica armenskega naroda v Karabahu poteptana.
Napetosti so se še povečale, ko so oblasti aretirale Bagrata Galstanyana, škofa Armenske apostolske cerkve in glasnega nasprotnika premierja. Pred enim letom je Galstanyan prevzel vodstvo opozicije, pripeljal 100.000 protestnikov na ulice Erevana in simbolično vkorakal v vladne prostore. Izjavil je, da je “pripravljen žrtvovati svoj škofovski čin na oltar domovine” in voditi prehodno vlado.
Obtožbe o načrtovanju terorja
Preiskovalni organi trdijo, da je pod njegovim vodstvom nastalo 200–250 udarnih skupin s po do 25 ljudmi, sestavljenimi iz bivših vojakov in policistov, namenjenih izvedbi terorističnih dejanj in prevzemu oblasti. Pašinjan je na Facebooku zapisal, da so “organi pregona preprečili velik načrt kriminalno-oligarhijskega klera za destabilizacijo države.”
Religija, Rusija in obrezanost
Armenska apostolska cerkev velja za najstarejšo narodno cerkev na svetu – Armenija je bila prva država, ki je uradno sprejela krščanstvo. Po izročilu sta evangelij v Armenijo prinesla apostola Juda in Tadej. Cerkev spada med pravoslavne, a ni članica kalcedonske skupine, priznava pa prva tri ekumenska koncila (Nicejski, Carigrajski in Efeški).
Na čelu Cerkve je “katolikos vseh Armencev”, polni naziv pa je “Vrhovni patriarh in Katolikos vseh Armencev.” Od leta 1999 to funkcijo opravlja Karekin II. (rojstno ime: Ktrij Nersessian), 132. po vrsti.
Ta teden pa je spor med Pašinjana in katolikosom dobil bizaren zasuk, ko je slednji prek svojega tiskovnega predstavnika Zareha Ašurjana namignil, da naj bi bil premier obrezan. V objavi na Facebooku je zapisal, da je Pašinjan “izdajalec vere, ki je zamenjal pečat Svetega križa z znakom obrezanja.”
Premier je odgovoril s posmehom: “Pripravljen sem sprejeti Ktridža Nersisjana in njegovega glasnogovornika Ašurjana ter dokazati nasprotno.”
Globlja ločnica: Ruski vpliv
Za vsem tem burnim dogajanjem se skriva tudi geopolitična dimenzija. Medtem ko Pašinjan skuša Armenijo odmakniti od vpliva Rusije, je Armenska cerkev že desetletja pod močnim vplivom Ruske pravoslavne cerkve. Veliko visokih cerkvenih dostojanstvenikov, vključno s Karekinom II., se je šolalo prav na ruskih teoloških akademijah, saj v času Sovjetske zveze Armenija svoje ni imela.
I. K.