Eno večnih vprašanj, ki se poraja marsikomu, je, kaj je tisto, kar bo prineslo konec človeštva. Morda bi bil lahko usodna kar mimobežna zvezda. Znanstveniki namreč opozarjajo, da če mimoidoča zvezda premakne Neptunovo orbito le za 0,1 odstotka, lahko nastali kaos povzroči trčenje drugih planetov v našem Osončju.
Raziskava, predstavljena v znanstveniki reviji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, nakazuje, da bi bil lahko “zvezdni prelet”, sicer razmeroma pogost pojav v vesolju, dovolj, da bi drugi planeti trčili drug v drugega.
Če bi Merkurjev in Jupitrov perihelij – točka, na kateri se planeti najbolj približajo Soncu – padla sinhronizirano, bi se lahko pojavili dve možnosti. Merkur bi lahko iztiril iz svoje orbite in bodisi iztiril iz Osončja ali pa se usmeril v smer trčenja z Venero, Soncem ali Zemljo.
Te spremembe se bodo zgodile čez milijone let. Raziskovalci so situacijo simulirali približno 3000-krat. V skoraj 2000 primerih se je 26-krat končalo tako, da so se planeti zaleteli drug v drugega ali pa so Uran, Neptun ali Merkur popolnoma iztirili iz Osončja.
“Popoln obseg zvezdnih preletov pri razvoju planetarnih sistemov je še aktivno področje raziskav. Za planetarne sisteme, ki nastanejo v zvezdni kopici, obstaja soglasje, da imajo zvezdni preleti pomembno vlogo, medtem ko planetni sistem ostane znotraj zvezdne kopice,” je za Universe Today dejal Garett Brown, podiplomski študent računalniške fizike z oddelka za fizikalne in okoljske vede (PES) na Univerzi v Torontu.
To po besedah Browna običajno predstavlja prvih 100 milijonov let planetarne evolucije. “Ko pa se zvezdna kopica razprši, se stopnja pojavljanja zvezdnih preletov dramatično zmanjša, kar zmanjša njihovo vlogo v evoluciji planetarnih sistemov. Poleg tega glede na to, da se bo Sonce verjetno razširilo in zajelo planet v petih milijardah let, verjetnost, da bo to vplivalo na naš položaj v Osončju,” ni vprašanje, zaradi katerega bi nas moralo skrbeti,” je še po navedbah Independenta prepričan Brown.
Sara Kovač